1. Nje Mulangwedi 3:1, 7 e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

BŌ̱ BASU ba mato̱po̱ jita. Bape̱pe̱ ba to̱ndi ba maja ná pī. Ka nje te̱ epas’a Bibe̱l e masue̱le̱ din jokwa e malee̱no̱, o be̱n ponda ońola to̱po̱ na ponda ońola ja la pī. (Langa Mulangwedi 3:1, 7.) Nde je ná di pula ná bonasango na bonańango asu bō̱ ba to̱pe jita. Je pe̱ ná di pula ná bape̱pe̱ ba to̱pe bosadi.

2. Nja nu be̱n bwam o bola bete̱sedi jombwea njika ponda to̱po̱ na ne̱ni to̱po̱ e?

² To̱po̱ la bwambo le nde jabea la Yehova. (Bbu. 4:10, 11; Bbī. 4:11) O Eyal’ao, a mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ne̱ni bolane̱ di jabea o mbad’a bwam. O din jokwa, di mala jombwea byembilan ba Bibe̱l be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bia njika ponda to̱po̱ na njika ponda ja ná pī. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ nje Yehova a mo̱nge̱le̱no̱ jombwea nje di malangweano̱ bane̱. Di se̱le̱ so̱ jombwea njika ponda jangame̱nno̱ to̱po̱.

3. Bupisane̱ Roma 10:14, njika ponda jangame̱nno̱ to̱po̱ e?

³ O ponda ye̱se̱ jangame̱n be̱ be̱be̱ o kwalisane̱ bape̱pe̱ jombwea Yehova na Janea. (Mat. 24:14; langa Roma 10:14.) Di boli te̱ nika, di membilane̱ nde Yesu. Njo̱m a mom po̱ ni wan Yesu o wase e ta nde ná a langweye bato mbale̱ jombwea Sango ao. (Yohane 18:37) Nde di s’angame̱n dimbea ná mbadi di mato̱po̱no̱ pe̱ ńe mweńa. Ońola nika, ponda di makwalisane̱no̱ bape̱pe̱ jombwea Yehova, jangame̱n bola nika “na pī na bo̱ngo̱,” di lee̱le̱ pe̱ ná di mabola besengedi babu ba teten na mambo ba dube̱no̱  edube. (1 Pet. 3:15, 16) Na nika, di si me̱nde̱ so̱ to̱po̱ buka te̱, di me̱nde̱ pe̱ jokwe̱le̱ bato di tapa pe̱ milema mabu yen ebe.

4. Bupisane̱ Minia 9:9, ne̱ni beto̱pedi basu be mongwane̱no̱ bape̱pe̱ e?

⁴ Batudu ba s’angame̱n jeka babo̱me̱ne̱ o to̱po̱ yete̱na be̱n ná munasango to̱ munańango a be̱n ńo̱ng’a malea. Ba mawasa so̱ ponda ńangame̱n ná ba si takise̱ moto esibe̱ njo̱m. Bangame̱n jenge̱le̱ ná a be̱ muso̱lo̱ki. O ponda ye̱se̱, batudu ba me̱nde̱ we̱ ná ba kwalisane̱ mo̱ n’edube. Nde ba si masuba o lee̱ bape̱pe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l be mongwane̱ babo̱ o be̱ dibie̱. (Langa Minia 9:9.) Ońola nje yeno̱ mweńa ná di to̱pe o ponda nika e mapulano̱ e? Jombweye te̱ ben byembilan beba be diwengisan: O ewo̱ moto mō̱ a ta nde angame̱n ko̱kise̱ bana bao, o yene̱ pe̱ muto mō̱ a ta nde angame̱n kwalisane̱ moto nu ta ńangame̱n te̱se̱be̱ kiṅe̱.

5. Njika ponda prisi ninde̱ne̱ Eli a subino̱ o to̱po̱ e?

⁵ Prisi ninde̱ne̱ Eli a ta a be̱ne̱ bana baba a tano̱ a to̱ndo̱ jita. Nde ba bana ba si ta ba bola Yehova edube. Ba ta ba be̱ne̱ m’bē̱ minde̱ne̱ ka prisi o muno̱ko̱. Nde ba bolane̱ doi labu la byanedi o mbad’a bobe, ba si lee̱le̱ edube to̱ ewo̱ ońola mabea bato ba tano̱ ba bola Yehova, ba wite̱ pe̱ musonje ńai bato be̱se̱ ba tano̱ ba bia. (1 Sam. 2:12-17, 22) Bupisane̱ Mbend’a Mose bana ba Eli ba ta bangame̱n bwabe̱, nde Eli nu ta nu bia nje ye̱se̱ bana bao ba tano̱ ba bola a si sai babo̱ na iwiye̱, ese̱le̱ pe̱ ná balane̱ ebol’abu o tempe̱l oboso. (Ndim. 21:18-21) Ne̱ni Yehova e̱nno̱ mbadi Eli a no̱ngedino̱ y’ekwali e? A kwalane̱ Eli ná: “O dube̱ bana bo̱ngo̱ buka mba.” Yehova a no̱ngi so̱ bedomsedi o bwa ba bana ba bobe babane̱.​—1 Sam. 2:29, 34.

6. Nje eyembilan a Eli e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁶ Eyembilan a Eli e mokwe̱le̱ biso̱ belēdi ba mweńa. Di so̱i te̱ ná diko̱m lasu to̱ elong’asu ya mbia e buli mbend’a Loba, jangame̱n to̱po̱, jo̱nge̱le̱ mo̱ bete̱sedi ba Yehova. Ombusa nika, di bakise̱ ná a makusa jongwane̱ langame̱n na ba Yehova a te̱se̱no̱. (Yak. 5:14) Di si mapula be̱ ka Eli tomtom, ná di bole diko̱m lasu to̱ elong’asu ya mbia edube buka Yehova. E mapula ngiń’a mulema o kwalisane̱ moto nu be̱n ńo̱ng’a beko̱kisedi, nde nika e mawana tombwane̱. Maka diwengisan oteten a eyembilan a Eli na ya mut’a Israel mō̱ nu belabe̱ ná Abigail.

7. Ońola nje Abigail alono̱ o kwalisane̱ David e?

 ⁷ Abigail a ta nde munj’a Nabal, mot’a m’bwaṅ nu ta nu be̱ne̱ jita la mińangadu. Ke̱ David na bato bao be o ńa kiṅe̱ Saul mīla, ba tombise̱ son a ponda na batate̱ byembe ba Nabal, ba tata pe̱ mabemba mao te̱nge̱ne̱ bato ba jiba. Mo̱ Nabal a lee̱le̱ masoma ońola di jongwane̱ e? Ke̱m. Ponda David a baise̱no̱ mo̱ ná a bole bato bao son a da na madiba, Nabal oń nde na malinga na mo̱ a loa pe̱ babo̱. (1 Sam. 25:5-8, 10-12, 14) Nika e boli David a no̱ngo̱ bedomsedi o bwa bome be̱se̱ o ndabo a Nabal. (1 Sam. 25:13, 22) Nje e wusa jeke̱ ninka dibumbe e? Abigail a so̱ṅtane̱ ná ponda nin o to̱po̱, na mo̱ ala na ngiń’a mulema ńe̱se̱ o dongame̱ne̱ 400 ba bato ba bwemba bena ba ta ba bwa njai ba linga pe̱, o bwam ba kwalisane̱ David.

8. Nje eyembilan a Abigail e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁸ Ponda Abigail a dongame̱nno̱ David a kwalisane̱ mo̱ na ngiń’a mulema, n’edube, na nika e bola ná David a sengane̱ mo̱. To̱ná Abigail a si tano̱ a be̱ne̱ njo̱m o nje e tombi, a baise̱ David milakisan. A langwedi David ná a bi ná e nde mot’a bwam nu to̱ndi te̱me̱ la sim; Abigail a ta pe̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ mo̱. (1 Sam. 25:24, 26, 28, 33, 34) Kana Abigail, e mapula ná di be̱ne̱ ngiń’a mulema o kwalisane̱ moto ke̱ je̱n ná e o pula po̱ngo̱ diwuse̱ dinde̱ne̱. (Mye. 141:5) Jangame̱n lee̱le̱ mo̱ edube, nde jangame̱n pe̱ to̱po̱ esibe̱ bo̱ngo̱. Di boli te̱ nu moto malea ma mapule̱ mo̱ na ndolo, di malee̱ ná je nde diko̱m la mbale̱.​—Min. 27:17.

9-10. Nje batudu ba s’angame̱nno̱ dimbea ke̱ ba mabola bane̱ malea e?

⁹ Ye mweńa ná batudu tobotobo ba be̱ne̱ ngiń’a mulema o kwalisane̱ belongi ba mwemba bena be po̱ngi diwuse̱.  (Gal. 6:1) Batudu ba memba na sibise̱ la ńolo le̱se̱ ná to̱ babo̱ pe̱ ba titi ke̱nge̱nge̱, na ná ye ná e po̱ ná ba be̱ne̱ ńo̱ng’a malea. Nde batudu ba si mese̱le̱ ná nika ńeke babo̱ o jome̱le̱ ba bena ba be̱n ńo̱ng’a beko̱kisedi. (2 Tim. 4:2; Tito 1:9) Ba mabola te̱ moto malea, ba mawe̱ o bolane̱ eyem’abu o jokwe̱le̱ nu moto na dibie̱ na we̱lisane̱. Ba to̱ndi munasango abu, nika e matute̱le̱ babo̱ o jongwane̱ mo̱. (Min. 13:24) Nde nje ye mweńa ońol’abu ye nde bola Yehova edube tongwea na sue̱le̱ bete̱sedi bao na tata pe̱ mwemba.​—Bebolo 20:28.

¹⁰ Nate̱na o wan, di kwaledi njika ponda jangame̱nno̱ to̱po̱. Nde ponda iwo̱ ye ná e be̱ bwam ná di je ná pī. Njika mitakisan jeno̱ ná di be̱ne̱ o i ńai a bete̱medi e?

11. Njika eyembilan Yakobo a bolane̱no̱ e, ońola nje pe̱ e te̱nge̱nno̱ e?

¹¹ Ye ná e be̱ ndutu o jalea eyem’asu. Yakobo a bolane̱ eyembilan a bwam o tele̱ye̱ ońola nje nika ńeno̱ ndutu. Mo̱ ná: “Yete̱na mō̱ a si mawusa o eyala, ke̱ e nde mot’a ke̱nge̱nge̱, nu dongame̱n jaleye̱ ńol’ao ńe̱se̱.” (Yak. 3: 2, 3) O nin text eyal’a ‘jalea’ e mapula nde kwala ekakan. Ba mawe̱le̱ nde ekakan o mulopo ma wo̱si na musinga o mudumbu mao. Muje̱ wo̱si a duti te̱ musinga, e ná a die̱le̱ wo̱si to̱ bola ná e te̱me̱. Ese̱le̱ te̱ musinga, wo̱si ńe ná e ńa mīla to̱ ne̱ni nde, e sengise̱ babo̱ babane̱ sese. Mulemlem pe̱ nde, di si we̱li te̱ jalea eyem’asu, nika ńe ná e wana mitakisan minde̱ne̱. Jombweye te̱ bete̱medi bō̱ yeno̱ mweńa ná jaleye eyem’asu.

12. Njika ponda jangame̱nno̱ jalea eyem’asu di ja pe̱ ná pī e?

¹² Nje o me̱nde̱no̱ bola yete̱na munasango to̱ munańango a bi lambo lena  langame̱n nde be̱ esoka e? K’eyembilan o dongame̱n te̱ moto ńena nu maje̱ o ekombo ebol’asu yeno̱ owas’a mwekan, mo̱ o be̱n ńo̱ngi o baise̱ mo̱ ná a bole wa beteledi ba ne̱ni ebol’asu e matombano̱ o y’ekombo e? Ye mbale̱ ná o titi o baise̱ ońolana o mapula bolane̱ babo̱ bobe. Di to̱ndi bonasango asu di mapula pe̱ bia nje e mapo̱ye̱ babo̱. Di mapula pe̱ bola beteledi ponda di makane̱no̱ ońol’abu. Nde ponda so̱ nin jangame̱nno̱ jalea eyem’asu di ja pe̱ ná pī. Di ńakisane̱ te̱ moto nu bi lambo langame̱n be̱ esoka, ke̱ di titi o lee̱le̱ mo̱ ndolo, to̱ bonasango na bonańango bena ba lakisane̱ mo̱ ná a si me̱nde̱ sambwe̱le̱ ebol’abu. To̱ mō̱ ńasu a si mapula batea bonasango na bonańango asu be o bekombo be owas’a mwekan mitakisan mipe̱pe̱. Mulemlem pe̱ nde munasango to̱ mō̱ to̱ munańango ńe o be bekombo a s’angame̱nno̱ bola beteledi jombwea Mboṅ a Yehova na dikalo labu, ndongame̱n abu, to̱ mambo mape̱pe̱.

13. Bupisane̱ Minia 11:13, nje batudu bangame̱nno̱ bola e, ońola nje pe̱ e?

¹³ Ye mweńa jita ná batudu ba we̱le̱ o ebolo bete̱sedi ba Bibe̱l be o Minia 11:13 ná ba kombe̱ besoka. (Langa.) Nika ńe ná e be̱ ndutu sepo̱n ke̱ mutudu a bai. Ba ba bai ba mouse̱ nde mulatako mabu ke̱ ba makwalisane̱ ponda ye̱se̱, jombwea mo̱nge̱le̱ mabu ma njiba, besengedi babu ba teten, na mitakisan mabu. Nde mutudu a maso̱ṅtane̱ ná a s’angame̱n langwea munj’ao “besoka” ba bape̱pe̱ o mwemba. A boli te̱ nika, ba si me̱nde̱ pe̱ lakisane̱ mo̱, a si me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ dina la bwam. Ba bena ba be̱n m’bē̱ o mwemba ba s’angame̱n be̱ “leme̱ loba,” to̱ bamawo̱ndo̱n. (1 Tim. 3:8.) Nika e mapula nde kwala ná ba s’angame̱n so̱lise̱ bonasango abu to̱ be̱ eto̱pe̱to̱pe̱. Mutudu a to̱ndi te̱ munj’ao, a si mabambe̱le̱ mo̱ mūna na bekwali a s’angame̱nno̱ bia.

14. Ne̱ni munj’a mutudu eno̱ ná ongwane̱ mo̱ o tika be̱ne̱ dina la bwam e?

¹⁴ Muto nu babe̱ e ná ongwane̱ mom’ao o tika be̱ne̱ dina la bwam yete̱na a si mańakisane̱ mo̱ o sambwe̱le̱ mambo mena mangame̱n nde be̱ besoka. Muto a boli te̱ nika, a masue̱le̱ nde mom’ao, a lee̱ pe̱ edube ońola bonasango bena ba langwedi mom’ao mambo mena me nde besoka. Nde omo̱ń a me̱se̱, a mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱ ońolana a mongwane̱ o bola ná musango na jalatane̱ ba be̱ o mwemba.​—Rom. 14:19.

15. Nje Yehova o̱nge̱le̱no̱ jombwea mako̱m ma Hiob malalo e, ońola nje pe̱ e?

¹⁵ Kalat’a Hiob e mokwe̱le̱ biso̱ mambo jita jombwea njika ponda o to̱po̱ na mbad’a bola nika. Ombusa Hiob kusa jita la ndutu yena i ńo̱si mo̱ mulema, bato bane̱i ba po̱i o lo̱ko̱ mo̱ na bola pe̱ mo̱ malea. Ba bato ba jai eyek’a ponda esibe̱ to̱po̱ to̱ lambo. Balalo babu ba ta nde Elifas, Bildad na Sofar. Nje ba to̱pino̱ ombusa ponda e lee̱ ná ba si tombise̱ ni ponda ńe̱se̱ o dutea ne̱ni beno̱ ná bongwane̱ Hiob. Nde ba ta nde ba dutea ne̱ni beno̱ ná ba lee̱ Hiob ná a boli nde lambo la bobe. Mambo mō̱ ba to̱pino̱ ma ta mbale̱, nde dongo dinde̱ne̱ la nje ba kwalino̱ jombwea Hiob na Yehova di si ta mbale̱, di ta pe̱ njo. Ba kwali ná Hiob e nde mot’a bobe. (Hiob 32:1-3) Nje so̱ Yehova Loba a bolino̱ e? Oń na malinga te̱nge̱ne̱ ba bato balalo. A bele̱ babo̱ ná b’elemā a langwea pe̱ babo̱ ná ba baise̱ Hiob ná a so̱so̱me̱ye̱ ońol’abu.​—Hiob 42:7-9.

16. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o byembilan ba bobe ba Elifas, Bildad na Sofar e?

 ¹⁶ Di mabusane̱ belēdi jita o byembilan ba bobe ba Elifas, Bildad na Sofar. Baboso, di s’angame̱n kaise̱ bonasango asu. (Mat. 7:1-5) Jangame̱n nde no̱ngo̱ ponda o lambe̱ye̱ babo̱ toi obiana di mato̱po̱. Ombusa nika buka te̱ nde jeno̱ ná di so̱ṅtane̱ nje beno̱ o lembe̱. (1 Pet. 3:8) Be londe̱ beba, ponda di mato̱po̱no̱, jangame̱n be̱ mbaki ná byala basu be muyao be te̱nge̱n pe̱. (Efe. 4:25) Be londe̱ belalo, Yehova a mombwea jita nje di makwalisane̱no̱ mō̱ na nune̱.

17. Nje eyembilan a Elihu e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁷ Moto nu londe̱ bane̱i nu pe̱pe̱le̱ Hiob a ta nde Elihu, elong’a mbia ma Abraham. A sengi nje Hiob na bane̱ bato balalo ba tano̱ ba to̱po̱. E me̱ne̱n ná a lambe̱ toi bwam o senga nje ba tano̱ ba kwala, ońolana a we̱li o bola malea o mbad’a muyao na ńe ná bwē; nika ńongwane̱ Hiob o te̱se̱ jo̱nge̱le̱ lao. (Hiob 33:1, 6, 17) Nje e ta mweńa ońola Elihu e ta nde ná abwe̱le̱ Yehova, seto̱ mo̱me̱ne̱ to̱ moto nupe̱pe̱. (Hiob 32:21, 22; 37:23, 24) Eyembilan a Elihu e mokwe̱le̱ biso̱ ná ponda e te̱se̱be̱le̱ ońola ja la pī na lambe̱ toi. (Yak. 1:19) Nik’e mokwe̱le̱ pe̱ biso̱ ná di mabola te̱ malea, nje yangame̱n be̱ biso̱ mweńa ye nde ná di bole Yehova edube, seto̱ biso̱me̱ne̱.

18. Ne̱ni lee̱le̱ ná jabea la to̱po̱ bwambo le biso̱ tiki e?

¹⁸ Di malee̱ ná jabea la to̱po̱ bwambo le biso̱ tiki yete̱na di mabupe̱ malea ma Bibe̱l jombwea njika ponda o to̱po̱ na ne̱ni bola nika. Mudī musangi mu tute̱le̱ kiṅ’a dibie̱ Salomo o tila ná: “Eyala e to̱po̱be̱ o ponda ni te̱nge̱n ye nde k’epum’a gol o mo̱njo̱ ma silba.” (Min. 25:11) Di lambe̱ te̱ toi o senga nje bane̱ ba makwalano̱ di dutea pe̱ obiana di mato̱po̱, byala basu be mabe̱ nde ka y’epum’a gol, be mabe̱ tiki na mpesa. Ponda pe̱ di mato̱po̱no̱, e be̱ jita to̱ bosadi, byala basu be me̱nde̱ longa bane̱, be bola pe̱ ná Yehova a bwane̱ biso̱ muńe̱nge̱. (Min. 23:15; Efe. 4:29) E se̱ mbad’a bwam ni buki ye̱se̱ ńa lee̱le̱ masoma ońola di jabea di mawe̱ na Loba e!