MULOPO MA JOKWA 12
MWENGE 77 Mwe̱ne̱n o wase ńe mwititi
Banga mwititi, benga dangwa o mwe̱ne̱n
“Lo ta mwititi o pond’a kwaṅ, nde tatan le mwe̱ne̱n.”—EFE. 5:8.
O DIN JOKWA
Di me̱nde̱ je̱ne̱ nje jeno̱ ná jokwa na kobisan oteten a mwititi na mwe̱ne̱n Paulo a bolane̱no̱ o kalat’a Efeso bepasi 5.
1-2. (a) O njika bete̱medi Paulo a tano̱ ponda a tiledino̱ kriste̱n ya Efeso e? (b) Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jalabe̱ e?
PONDA ńamuloloma Paulo a tano̱ o beboa o Roma, a ta a pula jembe̱ bonasango ao. Kana mo̱me̱ne̱ a si wusano̱ wala pe̱pe̱le̱ babo̱, a tiledi nde babo̱ maleta. Leta diwo̱ a tilino̱ di ta nde ońola kriste̱n ya Efeso, o mbu 60 to̱ 61 P.A.—Efe. 1:1; 4:1.
2 Lambo ka dom la mbu oboso ba nika, Paulo a ta a tombise̱ son a ponda o Efeso, o langwea na lee̱ bato myango ma bwam. (Bebolo 19:1, 8-10; 20:20, 21) A ta a to̱ndo̱ bonasango ao jita a ta pe̱ a pula jongwane̱ babo̱ o benga bolea Yehova na jemea. Nde, ońola nje a tiledino̱ yi kriste̱n yo̱kisabe̱ jombwea mwititi na mwe̱ne̱n e? Njika belēdi pe̱ kriste̱n ye̱se̱ yeno̱ ná i busane̱ o malea a bolino̱ babo̱ e? Di mala jalabe̱ mi myuedi.
JASUMWE̱ O MWITITI PO̱ O MWE̱NE̱N
3. Njika kobisan Paulo a bolane̱no̱ o leta a tiledino̱ kriste̱n ya Efeso e?
3 Paulo a tiledi kriste̱n ya Efeso ná: “Lo ta mwititi o pond’a kwaṅ, nde tatan le mwe̱ne̱n.” (Efe. 5:8) Paulo a bolane̱ nde kobisan oteten a mwe̱ne̱n na mwititi o tele̱ye̱ diwengisan dinde̱ne̱ oteten a bete̱medi ba bato ba Efeso ponda ba timbino̱ kriste̱n, na be bena ba tano̱ kwaṅ. Jombweye ońola nje e tano̱ e te̱nge̱ne̱ ná Paulo a kwale ná bato ba Efeso ba ta “mwititi o pond’a kwaṅ.”
4. O njika mbadi bato ba Efeso ba tano̱ o mwititi o nje e mombweye̱ jowe̱ e?
4 Mwititi o nje e mombweye̱ jowe̱. Obiana ba mokwa mbale̱ na timba pe̱ kriste̱n, bonasango ba Efeso bena Paulo a tiledino̱ ba ta nde bakom ba belēdi be kwedi na madubadubane̱. O mundi ma Efeso nde tempe̱l ninde̱ne̱ ńa loba la mpoṅ Artemis e tano̱, ńena ni ta o muso̱ngi ma mambo samba ma mubisane̱ ma pond’a kwaṅ. Bato bena ba ta bowe̱ o ni tempe̱l ba ta ba we̱le̱ babo̱me̱ne̱ mususu o jowe̱ la losango. Bato ba boluli ba ta ba po̱ngo̱, bandise̱ pe̱ tempe̱l isadi ya Artemis; ni ńunga e ta pe̱ e wanea babo̱ muse̱ṅ munde̱ne̱. (Bebolo 19:23-27) Omo̱ń a nika, bato jita o mu mundi ba ta ba bola beboledi ba ndimsi.—Bebolo 19:19.
5. O njika mbadi bato ba Efeso ba tano̱ o mwititi o nje e mombweye̱ bedangwedi e?
5 Mwititi o nje e mombweye̱ bedangwedi. Bato ba Efeso ba ta ba biane̱ ońola bedangwedi babu ba mbamba na ba mbindo. Ba ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ to̱po̱ byala ba maye̱ o bepolo babu ba maloko na o mangando mabu ma jowe̱ mo̱me̱ne̱. (Efe. 5:3) Jita la bato ba Efeso ba ta ba ‘ko̱ etiṅtiṅ,’ o pula kwala ná “milema mabu mi ta meńa.” (Efe. 4:17-19) Obiana ba mokwa diwengisan oteten a nje ye bwam na nje ye bobe, milema mabu mi si ta mi kaise̱ babo̱, ba si ta pe̱ to̱ bo̱nge̱le̱ ná bangame̱n bola Yehova bolangi. E ta so̱ e te̱nge̱ne̱ ná Paulo a kwale ná ba ta nde bato bena “so̱ṅtane̱ labu di kwedi mwititi, longe̱ la Loba le babo̱ mwe̱n.”
6. Ońola nje e tano̱ e te̱nge̱ne̱ ná Paulo a kwale ná bato ba Efeso ba timbi be̱ “mwe̱ne̱n” e?
6 Nde bato ba Efeso bō̱ basumwe̱ o mwititi. Paulo a tili ná ba timbi be̱ “mwe̱ne̱n o Sango.” (Efe. 5:8) Ba ta ba nidangwa bupisane̱ mwe̱ne̱n ma mbale̱ i maso̱be̱ o Eyal’a Yehova. (Mye. 119:105) Ba bato ba Efeso ba ta ba májese̱le̱ jowe̱ la losango na bedangwedi babu ba mbamba. Ba ta ba mátimba “bato ba membilane̱ Loba,” ba ta pe̱ ba bola nje ye̱se̱ e ta o ngud’abu o jowe̱ Yehova na bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱.—Efe. 5:1.
7. O njika mbadi bete̱medi basu beno̱ bowan na ba jita la kriste̱n ya Efeso e?
7 O mulemlem ma mbadi, obiana di mokwa mbale̱, biso̱ pe̱ di ta o mwititi o nje e mombweye̱ jowe̱ na bedangwedi. Bō̱ basu ba ta ba bolise̱ mangando ma be̱n mulatako na jowe̱ di kwedi, bape̱pe̱ pe̱ ba ta ba be̱ne̱ bedangwedi ba mbamba. Nde ponda jokono̱ bete̱sedi ba Yehova jombwea bwam na bobe, di wan mawengisan o longe̱ lasu. Di botedi die̱le̱ longe̱ lasu bupisane̱ bete̱sedi ba Yehova. Nik’e wanedi pe̱ biso̱ minam jita. (Yes. 48: 17) Nde to̱ na nika, ye ná e po̱ ná di be̱ne̱ mitakisan. Ońola nika, jangame̱n panda na mwititi di dīno̱ ombusa, nde na biso̱ di “dangwa so̱ ka bana ba mwe̱ne̱n.” Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e?
BANGA MWITITI
8. Bupisane̱ Efeso 5:3-5, njika mambo kriste̱n ya Efeso i tano̱ yangame̱n banga e?
8 Langa Efeso 5:3-5. Ná i pande etum na bedangwedi ba mwititi, kriste̱n ya Efeso i ta yangame̱n benga banga beboledi Yehova a si to̱ndino̱. Nik’e si ta ńombwea buka te̱ bedangwedi ba mbamba nde e ta pe̱ ńombwea byala ba maye̱. Paulo ome̱le̱ kriste̱n ya Efeso ná i ta yangame̱n banga yi ńai a mambo, ná i be̱ne̱ “sango o janea la Kristo na la Loba.”
9. Ońola nje jangame̱nno̱ banga nje ye̱se̱ ye ná e tute̱le̱ biso̱ o ko̱ o bobe e?
9 Biso̱ pe̱ jangame̱n benga jana ná di si no̱ngo̱ dongo o “bebolo ba mwititi, bena be si matombwane̱.” (Efe. 5:11) Mbale̱ ńe nde ná moto a ko̱lo̱ngo̱ne̱ te̱ o jombwa, senga to̱ to̱po̱ mambo ma titi ko̱nji, e me̱nde̱ be̱ mo̱ lambo di bo̱bi o ko̱ o bobe. (Bbot. 3:6; Yak. 1:14, 15) O ekombo ewo̱, Mboṅ a Yehova jita i botedi lomane̱le̱ mye̱ndi o mulongwa ma bekwali mō̱ o inte̱rne̱t. O bebotedi jita labu di ta nde di kwalea ońola mambo ma mudī. Nde son na son ba botedi kwalea ońola mambo mena ma titi ko̱nji. Ba ta nde ba nikwalea ońola lata la mome na muto. Ombusa ponda, jita labu bembi ná di bolane̱ la byala be titi ko̱nji di timbi tute̱le̱ babo̱ o wite̱ musonje.
10. Ne̱ni Satan a makekano̱ o wo̱ndo̱ biso̱ e? (Efeso 5:6)
10 Was’a Satan e makeka o wo̱ndo̱ biso̱, e mapula ná jo̱nge̱le̱ ná mambo Yehova a mabele̱no̱ ná musonje na mbindo, ma titi bobe ka nje te̱ di mo̱nge̱le̱no̱. (2 Pet. 2:19) Nde nik’e si mańakisane̱ pe̱ to̱ biso̱! Mwano mō̱ Diabolo a mabolane̱no̱ botea bebotedi mwe nde bola ná bato ba si we̱le̱ bia diwengisan oteten a nje ye bwam na nje ye bobe. (Yes. 5:20; 2 Kor. 4:4) E titi so̱ mańaka o je̱ne̱ ná jita la sinima na maloko television e malee̱no̱, name̱ne̱ pe̱ na milomba ma inte̱rne̱t ba mabonde̱ nde mambo ma mate̱nge̱ne̱ bete̱sedi ba Yehova. Satan a mapula ná jo̱nge̱le̱ ná beboledi ba mbindo na bedangwedi ba mbamba bena ba lań o wase we̱nge̱ ba titi bobe, ba mabwesane̱ muńe̱nge̱, ba si mawana pe̱ to̱ ndutu to̱ po̱.—Langa Efeso 5:6.
11. Ne̱ni myango ma Angela mi mabonde̱no̱ mweńa ma we̱le̱ o ebolo malea me o Efeso 5:7 e? (Ombwa pe̱ duta.)
11 Satan a mapula ná di be̱ mako̱m na bato ba me̱nde̱ bole̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o tingame̱ na bete̱sedi ba Yehova. Ońola nika nde Paulo ome̱le̱no̱ kriste̱n ya Efeso ná: “Lo si be̱ne̱ so̱ jalatane̱ na babo̱,” nika ńe nde ba bena ba mabole̱ nje ye bobe o miso̱ ma Loba. (Efe. 5:7) Di si dimbea ná mindenge masu mi titi buka te̱ bato bena di me̱ne̱no̱ boso na boso. Nde me pe̱ ná mi be̱ bato bena di makwalisane̱no̱ o milongwa ma bekwali, lambo lena bato ba Efeso ńa kwaṅ ba si tano̱ ba bia. Angela a nu maje̱ o Asia e̱n ne̱ni milongwa ma bekwali meno̱ lambi dinde̱ne̱. A kwali ná: “Son na son nik’e botedi be̱ne̱ ngińa omo̱ń a mo̱nge̱le̱ mam. Na po̱i o dikala lena be̱ne̱ la ‘mako̱m’ ma si mabole̱ bete̱sedi ba Bibe̱l edube di si tano̱ pe̱ di takise̱ mba. Na botedi so̱ jo̱nge̱le̱ ná bobe to̱ bō̱ bo titi o be̱ne̱ bedangwedi Yehova a si do̱lisanno̱.” Nde batudu bongwane̱ Angela o te̱se̱ mo̱nge̱le̱ mao na muyao mwe̱se̱. Mo̱ ná: “Tatan na malondise̱ nde mo̱nge̱le̱ mam na mambo ma mudī, seto̱ na mambo me o milongwa ma bekwali.”
12. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o tingame̱ na bete̱sedi ba Yehova jombwea bwam na bobe e?
12 Jangame̱n janane̱ jo̱nge̱le̱ la wase ná bedangwedi be titi ko̱nji be nde lambo la bwam. Biso̱ di bi ná nik’e si te̱nge̱n. (Efe. 4:19, 20) Ye so̱ bwam ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ min myuedi: ‘Mo̱ na mapo̱ngo̱ miwe̱n na mbale̱ ná na si be̱ne̱ mulatako ma batabata na mako̱m m’ebolo, mako̱m m’esukulu to̱ bato bape̱pe̱ bena ba si mabole̱ bete̱sedi ba Yehova edube e? Mo̱ na malee̱le̱ na ngiń’a mulema ná na masue̱le̱ bete̱sedi ba Yehova jombwea bwam na bobe to̱ e be̱ nde ná bane̱ ba makwala ná na titi muyao e?’ Bupisane̱ 2 Timoteo 2:20-22, e mapula pe̱ ná di no̱nge jangame̱ye̱ to̱ ponda di mapo̱so̱no̱ mako̱m oteten a mwemba. Di s’angame̱n dimbea ná seto̱ bato be̱se̱ nde ba me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o benga be̱ Yehova jemea.
DANGWA “KA BANA BA MWE̱NE̱N”
13. ‘Dangwa ka bana ba mwe̱ne̱n,’ nje nik’e mapulano̱ kwala e? (Efeso 5:7-9)
13 Paulo ome̱le̱ kriste̱n ya Efeso ná i bange mwititi, nde i benge pe̱ ‘dangwa ka bana ba mwe̱ne̱n.’ (Langa Efeso 5:7-9.) Nje nik’e mapulano̱ kwala e? O pe̱m n’esungu nik’e mapula nde kwala ná jangame̱n die̱le̱ biso̱me̱ne̱ ka kriste̱n ya mbale̱ ponda ye̱se̱. Lambo diwo̱ le ná longwane̱ biso̱ o bola nika le nde ná di no̱nge ponda o langa na jokwa Bibe̱l name̱ne̱ pe̱ na kalat’a bebokedi. Ye mweńa ná jombweye tobotobo eyembilan na belēdi ba Yesu Kristo ńena ńe “mwe̱ne̱n ma wase.”—Yohane 8:12; Min. 6:23.
14. Ne̱ni mudī musangi mweno̱ ná mongwane̱ biso̱ e?
14 Di be̱n pe̱ ńo̱ng’a jongwane̱ la mudī musangi ma Loba ná di benge die̱le̱ biso̱me̱ne̱ “ka bana ba mwe̱ne̱n.” Ońola nje e? Ońolana ye ndutu jita o kombe̱ bedangwedi ba ko̱nji o nin wase ni titi ko̱nji. (1 Tes. 4:3-5, 7, 8) Mudī musangi mwe ná mongwane̱ biso̱ o janane̱ mo̱nge̱le̱ ma nin wase name̱ne̱ pe̱ na mabie̱ mena ma mate̱nge̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la Loba. Mudī musangi mwe pe̱ ná mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ ńai a bepuma ba “bwam ye̱se̱ na te̱me̱ la sim.”—Efe. 5:9.
15. Ne̱ni jeno̱ ná di kusa mudī musangi e? (Efeso 5:19, 20)
15 Je ná di kusa mudī musangi ke̱ di baise̱ Loba mo̱ o muka. Yesu a kwali ná Yehova a me̱nde̱ “bola ba ba mapulane̱ mo̱ mudī musangi.” (Lukas 11:13) Di makusa pe̱ mudī musangi ponda di masesano̱ Yehova mwemba na bonasango na bonańango asu o dongame̱n. (Langa Efeso 5:19, 20.) Ngiń’a mudī musangi ma Loba e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o die̱le̱ longe̱ lasu o mbadi ni do̱lisan Loba.
16. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e? (Efeso 5:10, 17)
16 Ponda di mapulano̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa, jangame̱n wasa “bia nje ye jemea” la Yehova, nde di bupe̱ pe̱ mo̱. (Langa Efeso 5:10, 17.) Ponda di mawasano̱ bete̱sedi ba Bibe̱l be mombweye̱ bete̱medi basu, je nde wasa bia jo̱nge̱le̱ la Loba jombwea di to̱ti. Di we̱le̱ pe̱ te̱ be bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo, di me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam.
17. Ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ pond’asu bwam e? (Efeso 5:15, 16) (Ombwa pe̱ duta.)
17 Paulo a boli pe̱ kriste̱n ya Efeso malea ná i bolane̱ pond’abu bwam. (Langa Efeso 5:15, 16.) Ńo̱ng’a musinged’asu Satan ńena ńe “bobe,” ńe nde ná di walame̱ne̱ na mambo ma nin wase ńai di si mabe̱ne̱no̱ pe̱ ponda o bolea Loba. (1 Yohane 5:19) Ye ná e po̱ ná kriste̱n e we̱le̱ wasa la be̱ne̱ myam, esukulu na ebol’a musawedi o epol’a boso o longe̱ lao, o mulopo ma wasa ne̱ni bata bola mambo ońola Yehova. Nik’e po̱yedi te̱ kriste̱n, ke̱ mo̱nge̱le̱ ma nin wase ma mábe̱ne̱ ngińa omo̱ń ao. Ye mbale̱ ná ma mambo ma titi bobe, nde to̱ buńa ma s’angame̱n be̱ne̱ epol’a boso o longe̱ lasu. Ná di dangwe “ka bana ba mwe̱ne̱n,” jangame̱n “bolane̱ ponda bwam,” nika ńe nde ná di we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o mambo me mweńa buka me̱se̱.
18. Njika mambo Donald a bolino̱ ná a bate bolane̱ pond’ao bwam e?
18 Wasa ne̱ni weno̱ ná o bata bola mambo ońola Yehova. Nika nde Donald ńena nu maje̱ o Afrika ńa Mikondo a bolino̱. A kwali ná: “Nombwedi bete̱medi bam na mba na so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná ongwane̱ mba o po̱ngulane̱ mbad’am ńa te̱ dikalo. Na kane̱ ná na kuse ebolo e mabole̱ ná na bate be̱ne̱ ponda o te̱ dikalo. Na jongwane̱ la Yehova, na kusi ebolo ka ye. Biso̱ na munj’am di botedi so̱ ebol’a paonia mwemba.”
19. Ne̱ni jeno̱ ná di benga dangwa “ka bana ba mwe̱ne̱n” e?
19 Leta lena Paulo a tiledino̱ kriste̱n ya Efeso longwane̱ babo̱ na mbale̱ o longe̱ labu. Ma malea mena ma wu na mudī ma Loba me pe̱ ná mongwane̱ biso̱. Ka nje te̱ je̱nno̱ me ná mongwane̱ biso̱ o bia po̱so̱ mako̱m na mbad’asu ńa longe̱le̱ ńolo. Me pe̱ ná ma tute̱le̱ biso̱ o jokwa Bibe̱l ponda ye̱se̱ ná mwe̱ne̱n ma mbale̱ mu benge die̱le̱ biso̱ o nje ye̱se̱ di mabolano̱. Di leta di malee̱ pe̱ ná mudī musangi mwe mweńa jita ebanja mu mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ bede̱mo ba bwam. Di we̱le̱ te̱ nje Paulo a tilino̱ o ebolo di me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam, bena be mulatako na jo̱nge̱le̱ la Yehova. Na nika nde di me̱nde̱no̱ we̱le̱ banga mwititi ma nin mwase, nde di benga dangwa o mwe̱ne̱n!
O MALABE̱ NÁ NJE E?
-
Nje ye “mwititi” na “mwe̱ne̱n” Efeso 5:8 e makwaleano̱ e?
-
Ne̱ni jeno̱ ná di banga “mwititi” e?
-
Ne̱ni jeno̱ ná di benga dangwa “ka bana ba mwe̱ne̱n” e?
MWENGE 95 Mwe̱ne̱n mu mabenga pańa
a Mina mō̱ ma wengisabe̱.
b BETELEDI BA DUTA: Din duta di malee̱ nde leta lena Paulo a tiledino̱ kriste̱n ya Efeso.