1-2. Njika minam moto a makusano̱ ombusa dubise̱ e?

 YE NDE bonam bonde̱ne̱ o dubisabe̱ na o timba elong’a mbia ma Yehova. Ponda di mabolano̱ nika, di mabe̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova. Ba bena ba boli nika be pe̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ na mulo̱nge̱ myenge David, nu kwalane̱ Yehova ná: “Bonam na nu o mapo̱so̱no̱ na bake̱ be̱be̱ na wa, o ja o beboko bo̱ngo̱.”—Mye. 65:5.

² Yehova a si mapo̱so̱ to̱ nja nde ná a je o beboko bao. Ka nje te̱ je̱nno̱ o jokwa di tombi, Yehova a masisea nde be̱be̱ na ba bena ba malee̱ ná ba mapula be̱ne̱ mulatako ma bwam na mo̱. (Yak. 4:8) O bake̱ te̱ wame̱ne̱ na Yehova o dubisabe̱ pe̱, o mabata sisea be̱be̱ na Yehova o mbad’a tobotobo. We ná o be̱ mbaki ná ombusa dubise̱ lo̱ngo̱, a me̱nde̱ ‘koma bonam omo̱ń ango̱ njoasoa.’—Mal. 3:10; Yer. 17:7, 8.

3. Njika lambo la mweńa kriste̱n i bake̱ mo̱me̱ne̱ na Yehova i dubisabe̱ pe̱ yangame̱nno̱ bola e? (Mulangwedi 5:4, 5)

³ Dubise̱ le nde bebotedi ba longe̱ lo̱ngo̱ ka muboled’a Yehova. Ombusa wa po̱ngo̱ di tanga, o me̱nde̱ pula bola nje ye̱se̱ ye o ngud’ango̱ ná o die̱le̱ longe̱ lo̱ngo̱ bupisane̱ kakane̱ o bolino̱, to̱ na makekisan to̱ mitakisan. (Langa Mulangwedi 5:4, 5.) Tatan wāno̱ mokwed’a Yesu, e me̱nde̱ pula ná o bupe̱ bediedi bao n’eyembilan ao ná batabata. (Mat. 28:19, 20; 1 Pet. 2:21) Din jokwa di me̱nde̱ jongwane̱ wa o we̱le̱ bola nika.

 BENGA “BUPE̱” YESU TO̱ NA MITAKISAN NA MAKEKISAN

4. O njika mbadi bokwedi ba Yesu ba mabambe̱no̱ “ebongo a konjo” e? (Lukas 9: 23, nwt-F.)

⁴ O s’o̱nge̱le̱ ná ombusa dubise̱ lo̱ngo̱ o si me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan to̱ mō̱. Yesu a kwali ná bwē ná bokwedi bao ba me̱nde̱ bambe̱ moto te̱ yao “ebongo a konjo.” Ba me̱nde̱ pe̱ nde bola nika “buńa te̱.” (Langa Lukas 9:23, nwt-F.) Mo̱ Yesu a ta nde a pula kwala ná bokwedi bao ba me̱nde̱ nde taka ponda ye̱se̱ e? Ke̱m. A ta nde a pula kwala ná o sumo te̱ minam, bokwedi bao ba me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ mitakisan. Mitakisan mō̱ oteten a mi ba me̱nde̱no̱ be̱ne̱ mi me̱nde̱ be̱ ngińa jita.—2 Tim. 3:12.

5. Njika minam Yesu a kakane̱no̱ ba bena ba madie̱ mambo mō̱ ońol’ao e?

⁵ Yen ebe o málembe̱ mitakisan mi mawe̱ na belongi bo̱ngo̱ ba mbia, to̱ so̱ wese̱le̱ ebol’a musawedi ya bwam na mambo mape̱pe̱, ná o we̱le̱ janea la Loba o epol’a boso. (Mat. 6:33) Yete̱na we o be bete̱medi, be̱ mbaki ná Yehova a me̱ne̱ ebol’ango̱ ya jemea. (Bon. 6:10) Ye̱ke̱i te̱ we̱n pe̱ ná ben byala ba Yesu be mbale̱: “To̱ mō̱ a titi nu dī mboa to̱ bonasango ba bome to̱ ba bito to̱ ńango to̱ sango to̱ bana to̱ myonda ońola dina lam na ońola myango ma bwam, ńena nu si makuse̱ mandabo, bonasango ba bome na ba bito, bańango, bana na myonda ebwe’a ngedi tatan o nin ponda oteten a mitakisan, nde o nine̱ ponda ni me̱nde̱ po̱ pe̱ longe̱ la bwindea.” (Marko 10:29, 30) Minam me̱se̱ o mákusano̱ me bonde̱ne̱ jita buka nje ye̱se̱ o dīno̱.—Mye. 37:4.

6. Ońola nje wangame̱nno̱ benga janane̱ “bepuledi b’eyobo” ombusa dubise̱ e?

⁶ E me̱nde̱ te̱ nde pula ná o benge janane̱ “bepuledi b’eyobo” ombusa dubise̱ lo̱ngo̱. (1 Yohane 2:16) Nika ńe mweńa ebanja o dia nde mot’a benama nu titi ke̱nge̱nge̱. Ponda iwo̱, we ná o be̱ne̱ milemlem ma besengedi na ńamuloloma Paulo. A tili ná: “Ebanja na mabwa muńe̱nge̱ ońola mbend’a Loba o mot’am ńa teten; nde na me̱ne̱ mbenda nipe̱pe̱ o belongi bam, ńena ni manane̱ mbend’a so̱ṅtane̱ lam, ni matimbise̱ pe̱ mba mukoma owas’a mbend’a bobe ńe o belongi bam.” (Rom. 7:22, 23) We ná o bo̱bo̱ ońolana wangame̱n benga janane̱ bepuledi ba bobe. Nde wo̱nge̱le̱ te̱ kakane̱ o bolino̱ Yehova ponda o bake̱no̱ mo̱ longe̱ lo̱ngo̱, nik’e me̱nde̱ bola wa ngińa ná wanane̱ makekisan. Mbale̱ ńe nde ná ponda o me̱nde̱no̱ be̱ne̱ makekisan, di kakane̱ di me̱nde̱ jongwane̱ wa. Ne̱ni e?

7. Ne̱ni bake̱ la wame̱ne̱ na Yehova di me̱nde̱no̱ jongwane̱ wa o benga be̱ mo̱ jemea e?

⁷ Ponda o mabake̱no̱ wame̱ne̱ na Yehova, o mato̱bo̱ nde wame̱ne̱. Nik’e mapula nde kwala ná o mapo̱so̱ o banga bepuledi na mambo Yehova a si do̱lisanno̱. (Mat. 16:24) Ponda o mabe̱no̱ so̱ oboso ba kekise̱, o si me̱nde̱ baise̱ wame̱ne̱ nje bola. O me̱nde̱ bia nje bola, ebanja o máno̱ngo̱ bedomsedi ba be̱ Yehova jemea. O me̱nde̱ benga tingame̱ na Yehova ná o do̱lisane̱ mo̱. O me̱nde̱ nde jembilane̱ Hiob. To̱ ponda a tano̱ owas’a mitakisan minde̱ne̱, a kwali na mbaki ńe̱se̱ ná: “Na mabamse̱ nde k’am ni si be̱n misan.”—Hiob 27:5.

8. Ne̱ni jo̱nge̱le̱ la muka mo̱ngo̱ ma bake̱ la ńolo leno̱ ná longwane̱ wa o buka makekisan e?

⁸ O bengi te̱ jo̱nge̱le̱ muka mo̱ngo̱ ma bake̱ la ńolo, o me̱nde̱ be̱ne̱ ngińa o buka to̱ njika makekisan nde. K’eyembilan, mo̱ o me̱nde̱ botea lee̱le̱ mome to̱ munj’a moto nupe̱pe̱ eto̱nde̱ yena e s’angame̱n e? Ke̱m! O si me̱nde̱ bola nika ebanja o mábola Yehova  kakane̱ ná to̱ buńa, o si me̱nde̱ bola lambo ka din. O s’ese̱le̱ te̱ ná bepuledi ba bobe be ńake wa o mulema, ombusa ponda o si me̱nde̱ be̱ne̱ ná wanane̱ mo̱ ná o si ko̱ o bobe. O si me̱nde̱ so̱ “bupe̱ matanga ma babobe.”—Min. 4:14, 15.

9. Ne̱ni jo̱nge̱le̱ la muka mo̱ngo̱ ma bake̱ la ńolo leno̱ ná longwane̱ wa o we̱le̱ jowe̱ la Yehova o epol’a boso e?

⁹ Nje o me̱nde̱no̱ bola yete̱na ba kusedi wa ebol’a musawedi yena e me̱nde̱ jeke̱ wa ná wukeye o ndongame̱n ponda ye̱se̱ e? Penda to̱ po̱ e titi ná o bi nje o me̱nde̱no̱ bola. O me̱nde̱ nde banga y’ebolo, ońolana o ta o máno̱ngo̱ bedomsedi oboso ba ponda ná o si me̱nde̱ jemea ebolo yena e meke̱ wa ná wukeye o ndongame̱n. O si me̱nde̱ so̱ jemea y’ebolo, nde ombusa ponda o kumwa wasa ne̱ni we̱le̱ bolea la Yehova o epol’a boso. Wo̱nge̱le̱ te̱ eyembilan a Yesu ńena nu ta nu domse̱ o bwese̱ Sango ao muńe̱nge̱, o me̱nde̱ pomane̱ banga to̱ njika lambo di me̱nde̱ lingise̱ Loba ńena o bake̱no̱ longe̱ lo̱ngo̱.—Mat. 4:10; Yohane 8:29.

10. Ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ jongwane̱ wa o benga “bupe̱” Yesu ombusa dubise̱ lo̱ngo̱ e?

¹⁰ Mitakisan na makekisan ba mabola wa epolo o lee̱le̱ ná o tingame̱ o benga “bupe̱” Yesu. Be̱ pe̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ wa o benga “bupe̱” Yesu. Bibe̱l mo̱ ná: “Loba e mbale̱; a si me̱nde̱ jese̱le̱ ná bińo̱ lo kekisabe̱ buka ngud’ańu, nde makekisan ma po̱i te̱, a me̱nde̱ wekea bińo̱ nge’a busa oten, ná lo we̱le̱ lembe̱ mo̱.”—1 Kor. 10:13.

NE̱NI WENO̱ NÁ O BENGA BUPE̱ YESU

11. Nje ye mbad’a bwam po̱ ńa benga bupe̱ Yesu e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹¹ Yesu a boledi Yehova na mulema mwe̱se̱, a ta pe̱ a kane̱ mo̱, ná a bate sisea be̱be̱ na mo̱. (Lukas 6:12) Mbad’a bwam po̱ ńa benga bupe̱ Yesu ombusa dubise̱ lo̱ngo̱ ńe  nde ná o benge bola mambo ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o bata sisea be̱be̱ na Yehova. Bibe̱l e makwala ná: “O wuma jāno̱, ese̱le̱ biso̱ di dangweye oten.” (Fil. 3:16) Ponda na ponda te̱, o me̱nde̱ senga myango ma bonasango na bonańango bena ba no̱ngi bedomsedi ba bata bola mambo ońola Yehova. K’eyembilan bō̱ bukedi o Esukul’a bate̱ dikalo la Janea, bane̱ pe̱ balo owe̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱. Bete̱medi bo̱ngo̱ be mabola te̱ wa epolo, wa pe̱ we ná o te̱se̱ o bola mambo ka man. Baboledi ba Yehova ba mawasa ponda ye̱se̱ ne̱ni bata bola mambo o bebokedi bao. (Bebolo 16:9) Nde nje bola yete̱na o tatan o titi ná o bola nika e? O s’o̱nge̱le̱ ná bane̱ be mweńa buka wa. Nje ye mweńa ye nde ná o tingame̱ nate̱n’o su. (Mat. 10:22) O si dimbea ná o mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱ jita ke̱ o mabola nje ye̱se̱ ye o ngud’ango̱ o bolea mo̱. Mbad’a bwam po̱ ni ńa benga bupe̱ Yesu ombusa dubise̱ lo̱ngo̱.—Mye. 26:1.

12-13. Nje weno̱ ná o bola yete̱na ko̱d’ango̱ e botedi o wo̱ye̱ e? (1 Korinto 9: 16, 17) (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Alane̱ pembisan oboso.”)

¹² Nje bola yete̱na o mo̱nge̱le̱ ná o si makane̱ pe̱ Yehova na mulema mwe̱se̱ to̱ ná o si mabwane̱ pe̱ ebol’ango̱ ya dikalo muńe̱nge̱ ka o ponda ni tombi e? Nje bola yete̱na o si mabwane̱ pe̱ bolanga ba Bibe̱l muńe̱nge̱ e? Yete̱na o so̱be̱ o be bete̱medi ombusa dubise̱ lo̱ngo̱, o si pomane̱ kwala ná o bo̱lo̱ne̱ mudī musangi ma Yehova. We nde mot’a benama ńena nu titi ná ke̱nge̱nge̱, besengedi bo̱ngo̱ be so̱ ná be be̱ muyo̱mbo̱yo̱mbo̱ ponda iwo̱. Yete̱na ko̱d’ango̱ ńe o wo̱ye̱, o̱nge̱le̱ eyembilan a ńamuloloma Paulo. To̱ná a tano̱ a po̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱ o jembilane̱ Yesu, ponda iwo̱ a si ta a be̱ne̱ ńo̱ng’a bola nje a tano̱ angame̱n bola. (Langa 1 Korinto 9:16, 17.) A kwali ná: “Nde na mabola te̱ mo̱  na myakan, ke̱ ne nde ka mukom nu bakabe̱ ebol’a ndabo.” Nik’e mapula nde kwala ná Paulo a ta a domse̱ o walane̱ ebol’ao ya dikalo oboso e be̱ to̱ njika besengedi a tano̱ a be̱ne̱.

¹³ Wa pe̱ o s’ese̱le̱ ná besengedi bo̱ngo̱ nde be die̱le̱ nje wangame̱nno̱ bola. Tingame̱ o bola nje ye bwam to̱ e be̱ nde ná o si be̱n ńo̱ng’a bola nika. O bengi te̱ bola nje ye bwam, na ponda besengedi bo̱ngo̱ be me̱nde̱ tukwa. Bebolo ba mudī ka jokwa la Bibe̱l, muka, ndongame̱n na dikalo ba me̱nde̱ jongwane̱ wa o benga bupe̱ Yesu ombusa dubise̱ lo̱ngo̱. Titimbe̱ ńo̱ngo̱ o ebol’a Yehova e me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ bonasango na bonańango bape̱pe̱ o bola mulemlem.—1 Tes. 5:11.

KEKA BIŃO̱ME̱NE̱ . . . WASA BIŃO̱ME̱NE̱

14. Nje wangame̱no̱ jombwea ponda ye̱se̱ e, ońola nje pe̱ e? (2 Korinto 13:5)

¹⁴ Ombusa dubise̱ lo̱ngo̱, ye mweńa jita ná o benge keka wame̱ne̱. (Langa 2 Korinto 13:5.) Ponda iwo̱ ye bwam ná o no̱nge ponda o jombwea nga o dia o mabola mambo ka man: kane̱ buńa te̱, langa na jokwa Bibe̱l buńa te̱, jukea o ndongame̱n na te̱ la dikalo ponda ye̱se̱. Bola me̱se̱ ná o bate bwane̱ ben bebolo ba mudī be̱se̱ muńe̱nge̱. We ná k’eyembilan o baise̱ wame̱ne̱ myuedi ka min: ‘Mo̱ ne ná na tele̱ye̱ bane̱ belēdi baboso ba Bibe̱l e? Nje neno̱ ná na bola ná na bate bwane̱ dikalo lam muńe̱nge̱ e? Mo̱ mika mam mi mawa nde mba o mulema, mi malee̱ pe̱ ná na lakisane̱ Yehova na mbale̱ e? Mo̱ na mukea o ndongame̱n ye̱se̱ e? Nje bola ná na bate no̱ngo̱ dongo o ndongame̱n e?’

15-16. Nje myango ma munasango mō̱ mi lee̱no̱ wa jombwea buka la makekisan e?

¹⁵ Ye pe̱ mweńa ná o bie nje o be̱nno̱ ka bo̱bo̱. Munasango Robert a lango myango mō̱ mi mabonde̱ nika. Mo̱ ná: “Ke̱ na be̱n be̱be̱ na mwaba ma mbu, na ta na be̱ne̱ ebol’epas’a ponda. Buńa bō̱ ombus’ebolo, diko̱m lam l’ebolo la muto diwo̱ di bele̱ mba ombo’ao. A langwedi mba ná di me̱nde̱ tombise̱ pond’a bwam biso̱ babane̱ buka te̱. O bebotedi, na kumo nde bola mo̱ njo̱m i si bake̱, nde o sukan na langwedi mo̱ ná na si mapo̱ na tele̱ye̱ pe̱ mo̱ ońola nje.” Robert a we̱li buka di kekise̱, nika ńe pe̱ nde lambo la bwam. Nde ombusa ponda o̱nge̱le̱no̱ nje e tombi, a so̱ṅtane̱ ná a wusa no̱ngea mambo bwam buka nika. Embi ná: “Na si pomane̱ banga be bebeledi ka nje te̱ Yose̱f a bolino̱ na munj’a Potifar. (Bbot. 39:7-9) O mbale̱ ńe̱se̱, na si so̱ṅtane̱ ońola nje e  tano̱ mba ndutu nika o banga be bebeledi. Nje e tombi yongwane̱ mba o je̱ne̱ ná na ta nangame̱n bata jouse̱ mulatako mam na Yehova.”

¹⁶ E me̱nde̱ be̱ wa muse̱ṅ ná o keke wame̱ne̱ ka nje te̱ Robert a bolino̱. To̱ e be̱ nde ná o we̱li buka kekise̱ diwo̱, baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Ombusa ponda ininga na kwalino̱ ná ke̱m e?’ We̱n te̱ ná wangame̱n po̱ngulane̱ mambo mō̱, nik’e si bo̱bise̱ wa. Be̱ muńe̱nge̱ ońolana tatan o mábia bo̱bo̱ lo̱ngo̱. Baise̱ Yehova jongwane̱ ońola di bo̱bo̱, o bole pe̱ mambo ma me̱nde̱ bole̱ ná o bate be̱ne̱ ńo̱ng’a sengane̱ mo̱.—Mye. 139:23, 24.

17. Ne̱ni nje e tombi na Robert e tano̱ e tapa dina la Yehova e?

¹⁷ Di mabusane̱ belēdi bepe̱pe̱ o myango ma munasango Robert. Alo oboso na kwala ná: “Ponda na bangino̱ bebeledi ba di diko̱m lam l’ebolo, a langwedi nde mba ná ‘O tombi kekise̱!’ Na mba na baise̱ mo̱ nje nik’e mapulano̱ kwala. ’Wa nde a tele̱ye̱no̱ mba ná diko̱m lao diwo̱ lena di ta Mboṅ a Yehova kwaṅ, di langwedi mo̱ ná beso̱mbe̱ ba Mboṅ a Yehova be̱se̱ be mabola bobe o diwuta, etum te̱ be be̱nno̱ epolo o bola nika. A ta so̱ a langwea di diko̱m lao ná mo̱ a me̱nde̱ we̱le̱ mba o kekise̱. Na ta muńe̱nge̱ kańena o bia ná na we̱li sesa dina la Yehova.”

18. Nje o domse̱no̱ o bola ombusa dubise̱ lo̱ngo̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Milopo ma bekwali mi me̱nde̱ jongwane̱ wa.”)

¹⁸ Ponda o mabake̱no̱ wame̱ne̱ na Yehova o dubisabe̱ pe̱, o malee̱ nde ná o mapula sangise̱ dina la Yehova e be̱ to̱ nje e me̱nde̱ po̱. Be̱ pe̱ mbaki ná Yehova a bi mitakisan o be̱nno̱ na makekisan weno̱ janane̱. A me̱nde̱ namse̱ miwe̱n o mapo̱ngo̱no̱ o be̱ mo̱ jemea. Be̱ mbaki ná a me̱nde̱ bola wa mudī musangi ná o we̱le̱ bola nika. (Lukas 11:11-13) Na jongwane̱ la Yehova, o me̱nde̱ we̱le̱ benga bupe̱ Yesu ombusa dubise̱ lo̱ngo̱.