Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 9

MWENGE 75 “Mba nun, loma mba!”

Mo̱ we be̱be̱ o bake̱ wame̱ne̱ na Yehova e?

Mo̱ we be̱be̱ o bake̱ wame̱ne̱ na Yehova e?

“Nje na matimbise̱le̱no̱ Yehova ońola bwam bwe̱se̱ a boledino̱ mba e?”MYE. 116:12.

O DIN JOKWA

Din jokwa di me̱nde̱ jongwane̱ wa o be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova kańena o me̱nde̱ pula bake̱ mo̱ longe̱ lo̱ngo̱ na dubisabe̱ pe̱.

1-2. Nje moto angame̱nno̱ bola obiana a madubisabe̱ e?

 MIN mimbu mitanu mena mi tombi, buka idun a bato ewo̱ e dubisabe̱ o timba Mboṅ a Yehova. Kapo̱ ka Timoteo o ebwe’a mbu yaboso, jita labu loko mbale̱ “nate̱na mūtu.” (2 Tim. 3:14, 15) Bane̱ boko nde o bia Yehova ke̱ ba mákoka, bō̱ mo̱me̱ne̱ o bodun babu. K’eyembilan, muto mō̱ ńena nu ta ńokwa Bibe̱l na Mboṅ a Yehova a dubisabe̱ nde ke̱ a mábe̱ne̱ 97 ma mbu!

2 Yete̱na we nde mokwe̱ Bibe̱l to̱ ná o kokisabe̱ nde na bayedi be Mboṅ a Yehova, mo̱ we o dutea ońola dubise̱ e? We te̱ bola nika, ke̱ lambo la bwam di! Obiana o madubisabe̱, wangame̱n se̱le̱ bake̱ wame̱ne̱ na Yehova. Din jokwa di me̱nde̱ tele̱ye̱ nje bake̱ la ńolo di mapulano̱ kwala. Di me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ wa o je̱ne̱ ońola nje o s’angame̱nno̱ bwa bo̱ngo̱ o bake̱ wame̱ne̱ na Loba na dubisabe̱ pe̱, yete̱na we be̱be̱ ońola nika.

BAKE̱ LA ŃOLO LE NDE NJE E?

3. Bola byembilan be o Bibe̱l ba bato bena ba ta ba bake̱ babo̱me̱ne̱ na Yehova.

3 O Bibe̱l, bake̱ la ńolo di mapula nde kwala po̱so̱be̱ ońola ebol’a tobotobo. Bonaisrael ba ta nde tumba lena di ta di bake̱ mo̱me̱ne̱ na Yehova. Nde bō̱ oteten a di tumba ba ta ba po̱so̱be̱ na Yehova o bola ebol’a tobotobo. K’eyembilan, Aron a ta a bo̱to̱ “ekot’a bosangi” yena e ta nde ebap’a gol e mapańe̱, yena e ta la boso ba m’bo̱m mao m’ebasi. Y’ebap’a gol e ta nde e lee̱ ná a ta a po̱so̱be̱ o bolea Yehova o mbad’a tobotobo, ka prisi ninde̱ne̱ o Israel. (Lev. 8:9) Bato ba nasir pe̱ ba ta ba bola Yehova kakane̱ la tobotobo. Byala ná “mot’a nasir” be wu nde n’eyal’a Bonahebe̱r nazirʹ, e mapule̱ kwale̱ ná “nu nu we̱le̱be̱ o mbasan” to̱ “nu nu bake̱ mo̱me̱ne̱.” Bato ba nasir ba ta bangame̱n sengane̱ mambenda ma tobotobo mena ma ta ma tilabe̱ o mbend’a Mose.—Mis. 6:2-8.

4. (a) O njika mbadi ba ba bake̱ babo̱me̱ne̱ na Yehova ba we̱le̱be̱no̱ o mbasan ońola ebol’a tobotobo e? (b) “To̱bo̱” wame̱ne̱, nje nik’e mapulano̱ kwala e? (Ombwa pe̱ duta.)

4 Ponda o mabake̱no̱ wame̱ne̱ na Yehova, o mapo̱so̱ o timba mokwed’a Yesu Kristo na o bola ná jemea la Loba nde di be̱ lambo laboso o longe̱ lo̱ngo̱. Nje bake̱ la wame̱ne̱ na Yehova leno̱ ná di baise̱ wa ná o bole e? Yesu mo̱ ná: “To̱ nja nu mapule̱ bupe̱ mba a to̱be mo̱me̱ne̱.” (Mat. 16:24) Mulo̱ṅ ma byala ma Grikia mu tukwabe̱ ná “a to̱be mo̱me̱ne̱” mu mapula pe̱ kwala ná “angame̱n banga mo̱me̱ne̱.” Nika o bake̱no̱ Yehova longe̱ lo̱ngo̱, wangame̱n banga to̱ njika lambo di mate̱nge̱ne̱ jemea lao. (2 Kor. 5:14, 15) Nik’e mapula pe̱ kwala ná o bange “bebolo b’eyobo” ka musonje. (Gal. 5:19-21; 1 Kor. 6:18) Mo̱ bupe̱ la ma mambenda di me̱nde̱ be̱ wa ndutu e? Nik’e si me̱nde̱ be̱ wa ndutu yete̱na o to̱ndi Yehova, o be̱ pe̱ mbaki ná mambenda mao me nde ońola bwam bo̱ngo̱. (Mye. 119:97; Yes. 48:17, 18) Munasango mō̱ nu mabelabe̱ ná Nicholas a kwali ná: “We ná we̱ne̱ bete̱sedi ba Yehova ka ko̱t’a beboa ni meke̱ wa ná o bole nje o mapulano̱, to̱ ka ko̱to̱ ni matate̱ wa na ngila ná o si kusa mbeu a ńolo.”

Mo̱ o me̱ne̱ nde bete̱sedi ba Yehova ka ko̱t’a beboa ni meke̱ wa ná o bole nje o mapulano̱ nga ka ko̱to̱ ni matate̱ wa na ngila ná o si kusa mbeu a ńolo e? (Ombwa dongo 4)


5. (a) Ne̱ni o mabake̱no̱ wame̱ne̱ na Yehova e? (b) Njika diwengisan le oteten a bake̱ la ńolo na dubise̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

5 Ne̱ni o mabake̱no̱ wame̱ne̱ na Yehova e? O mabola nde mo̱ kakane̱ o muka ná o me̱nde̱ nde bolea mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱ na ná o me̱nde̱ nde we̱le̱ jemea lao o epol’a boso o longe̱ lo̱ngo̱. Na nika, o mabola nde Yehova kakane̱ ná o me̱nde̱ benga to̱ndo̱ mo̱ “na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na mudī mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ le̱se̱ na ngiń’ango̱ ńe̱se̱.” (Marko 12:30) Bake̱ la wame̱ne̱ di matomba nde oteten a wa na Yehova buka te̱. Nde dubise̱ mo̱ di matomba nde o mpoma, di malee̱ nde bane̱ ná o mábake̱ wame̱ne̱ na Yehova. Bake̱ la ńolo le nde kakane̱ lena le mweńa jita. Wangame̱n bola me̱se̱ ná o londise̱ mo̱, nika pe̱ nde Yehova a mengane̱no̱ wa.—Mul. 5:4, 5.

Bake̱ la wame̱ne̱ na Yehova di mapula nde kwala bola mo̱ kakane̱ ná o me̱nde̱ nde bolea mo̱me̱ne̱ mō̱ na ná o me̱nde̱ nde we̱le̱ jemea lao o epol’a boso o longe̱ lo̱ngo̱ (Ombwa dongo 5)


OŃOLA NJE BAKE̱ WAME̱NE̱ NA YEHOVA E?

6. Nje e matute̱le̱ moto o bake̱ mo̱me̱ne̱ na Yehova e?

6 Njo̱m a boso ni matute̱le̱ wa o bake̱ wame̱ne̱ na Yehova ńe nde ná o to̱ndi mo̱. Ni ndolo e titi tet’a besengedi. Nde e se̱medi nde o “so̱ṅtane̱” na o “dibie̱ la mambo ma mudī,” nika ńe nde mambo mena wokono̱ jombwea Yehova mena ma boli ná o bate to̱ndo̱ mo̱. (Kol. 1:9) Jokwa lo̱ngo̱ la Betiledi di boli wa mbaki (1) ná Yehova e na mbale̱, (2) ná Bibe̱l e wu nde na mo̱, na (3) ná a mabolane̱ bebokedi bao o londise̱ jemea lao.

7. Nje jangame̱nno̱ bola obiana di mabake̱ biso̱me̱ne̱ na Loba e?

7 Ba bena ba mabake̱ babo̱me̱ne̱ na Yehova bangame̱n bia belēdi baboso ba Eyal’a Loba, ba die̱le̱ pe̱ longe̱ labu bupisane̱ bete̱sedi ba Loba. Ba mabola me̱se̱ o langwea bape̱pe̱ nje bokono̱ o Bibe̱l. (Mat. 28:19, 20) Ndol’abu ońola Yehova e ńaki jita, ńo̱ng’abu ninde̱ne̱ ńe pe̱ nde ná bowe̱ nde mo̱me̱ne̱ mō̱. Mo̱ seto̱ mulemlem ma ńo̱ngi nde wa pe̱ o be̱nno̱ e? O to̱ndi te̱ Yehova na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱, o si me̱nde̱ bake̱ wame̱ne̱ na Loba na dubisabe̱ pe̱ ońolana o mapula bwese̱ mutombise̱ wa jokwa to̱ bayedi bo̱ngo̱ muńe̱nge̱; o si me̱nde̱ pe̱ to̱ bola nika ońolana o membilane̱ mako̱m mo̱ngo̱.

8. Ne̱ni ńo̱ng’a timbise̱le̱ Yehova masoma e mongwane̱no̱ wa o bake̱ mo̱ longe̱ lo̱ngo̱ e? (Myenge 116:12-14)

8 Wo̱nge̱le̱ te̱ nje ye̱se̱ Yehova a bolino̱ ońol’ango̱, nik’e me̱nde̱ bola wa ńo̱ng’a bake̱ mo̱ longe̱ lo̱ngo̱. (Langa Myenge 116:12-14.) Bibe̱l e mabele̱ Yehova ná Mubole̱ “jabea la bwam na bowe̱n ba ke̱nge̱nge̱ te̱.” (Yak. 1:17) Jabea lao di buki me̱se̱ le nde jabea la diko̱ti la Mun’ao Yesu. Keka te̱ dutea nje ye̱se̱ diko̱ti di mawanano̱! Di boli ná o we̱le̱ be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova. Di boli pe̱ wa dipita la be̱ longe̱ o bwindea. (1 Yohane 4:9, 10, 19) Bake̱ la wame̱ne̱ na Yehova le nde mbad’a bwam ńa timbise̱le̱ mo̱ masoma ońola ni ndolo ninde̱ne̱ a lee̱le̱no̱, na mine̱ minam me̱se̱ a bolino̱ wa. (Ndim. 16:17; 2 Kor. 5:15) Ni mbad’a timbise̱le̱ Yehova masoma e kikabe̱ o jokwa 46 to̱ti di londe̱ 4, la kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! lena di be̱n pe̱ sinima ńa minuti malalo ni be̱n tema ná Di bole Yehova mabea.

MO̱ WE BE̱BE̱ O BAKE̱ WAME̱NE̱ NA YEHOVA NA DUBISABE̱ PE̱ E?

9. Ońola nje moto a s’angame̱nno̱ bake̱ ńolo na mińakisan e?

9 We ná we̱ne̱ biana o titi be̱be̱ o bake̱ wame̱ne̱ na Yehova na o dubisabe̱. Yen ebe o dia o be̱n mawengisan wangame̱nno̱ wana ná o die̱le̱ longe̱ lo̱ngo̱ bupisane̱ bete̱sedi ba Yehova, to̱ ná e mapula pe̱te̱ wa ponda ná wouse̱ dube̱ lo̱ngo̱. (Kol. 2:6, 7) Bokwe̱ Bibe̱l be̱se̱ ba si mańaka ńai po̱, beso̱mbe̱ be̱se̱ be si mabake̱ pe̱ to̱ babo̱me̱ne̱ na Loba be dubisabe̱ pe̱ o milemlem ma mimbu. Wasa so̱ṅtane̱ o njika mato̱ti wangame̱nno̱ bata ńaka, o bole pe̱ nje e mapule̱, esibe̱ kobisane̱ wame̱ne̱ na moto nupe̱pe̱.—Gal. 6:4, 5.

10. Nje weno̱ ná o bola yete̱na o so̱ṅtane̱ ná o si bedi be̱ be̱be̱ o bake̱ wame̱ne̱ na Loba na dubisabe̱ pe̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Ońola beso̱mbe̱ be be̱n bayedi be Mboṅ a Yehova.”)

10 Nde o so̱ṅtane̱ te̱ ná o si bedi be̱ be̱be̱ o bake̱ wame̱ne̱ na Yehova, be̱ne̱ te̱ nde nika ka lambo o te̱se̱no̱ o bola. Kane̱ Yehova ná ongwane̱ wa o wana mawengisan me̱se̱ ma mapule̱ o longe̱ lo̱ngo̱. (Fil. 2:13; 3:16) Be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ senga muka mo̱ngo̱, ongwane̱ pe̱ wa.—1 Yohane 5:14.

OŃOLA NJE BŌ̱ BA MABWANO̱ BO̱NGO̱

11. Ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ o benga be̱ mo̱ jemea e?

11 Bō̱ bena be be̱be̱ ońola dubise̱ ba mabwa bo̱ngo̱ o bake̱ babo̱me̱ne̱ na Loba. Ba mabwa bo̱ngo̱ ná ombusa babo̱ dubisabe̱, be ná ba bola bobe bonde̱ne̱ nde ba pangabe̱ pe̱. Yete̱na bo bo̱ngo̱ nde wa pe̱ o be̱nno̱, be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bola wa nje ye̱se̱ e mapule̱ ná o ‘dangwe kana yangame̱nno̱ mo̱ na do̱lisane̱ mo̱ o mambo me̱se̱.’ (Kol. 1:10) A me̱nde̱ pe̱ bola wa ngińa ni mapule̱ ná o bole nje e te̱nge̱n. A máse̱le̱ jongwane̱ jita bape̱pe̱ o bola mulemlem. (1 Kor. 10:13) Njo̱m po̱ ni ni mabole̱ ná ngus’a bato buka te̱ nde ba mapangabe̱ o bebokedi. Yehova a mongwane̱ baboledi bao o benga be̱ mo̱ jemea.

12. Njika mambo me ná mongwane̱ biso̱ ná di si bola bobe bonde̱ne̱ e?

12 Bato ba benama be̱se̱ be ná ba kekisabe̱ na bobe. (Yak. 1:14) Nde we ná o po̱so̱ nje o me̱nde̱no̱ bola ke̱ o kekisabe̱. Mbale̱ ńe nde ná wa nde o mapo̱se̱ ne̱ni die̱le̱ longe̱ lo̱ngo̱. Bato bō̱ ba makwala ná di si be̱n ngińa to̱ po̱ omo̱ń a bepuledi basu, nde nik’e titi mbale̱; we wokwa o jalea bepuledi bo̱ngo̱ ba bobe. Be bepuledi be po̱yedi te̱ wa, we ná o banga o londise̱ mo̱. Mambo mō̱ ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o we̱le̱ bola nika. K’eyembilan, kane̱ Yehova buńa te̱. Be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ o jokwa Eyal’a Loba na wame̱ne̱. Ukea o ndongame̱n ye̱se̱. Langwea bane̱ mambo o dube̱no̱. O mabola te̱ ma mambo ponda ye̱se̱, ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o benga be̱ Yehova jemea. O si dimbea pe̱ to̱ buńa ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ wa o bola nika.—Gal. 5:16.

13. Njik’eyembilan a bwam Yose̱f a die̱le̱no̱ biso̱ e?

13 Nik’e me̱nde̱ be̱ wa lambo di bo̱bi o be̱ Yehova jemea yete̱na o domse̱ oboso ba ponda nje o me̱nde̱no̱ bola yete̱na o kekisabe̱. Bibe̱l e makwalea ońola bato jita bena ba boli nika, to̱ná babo̱ pe̱ ba si tano̱ ná ke̱nge̱nge̱. K’eyembilan, munj’a Potifar a keki ngedi jita o lo̱ndo̱ Yose̱f. Nde Yose̱f a ta a mábia nje angame̱nno̱ bola o be bete̱medi. Bibe̱l e makwala ná “a ta a banga,” a ta pe̱ a kwala ná: “Ne̱ni neno̱ ná na bola ninka bobe bonde̱ne̱ o wusane̱ Loba e?” (Bbot. 39:8-10) Di me̱ne̱ so̱ ná Yose̱f a ta a mábia nje a me̱nde̱no̱ bola, obiana munj’a Potifar a makekise̱ mo̱. Nika ńongwane̱ mo̱ o bola nje e te̱nge̱n ponda kekise̱ di po̱ino̱.

14. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ ná di si ko̱ o bobe e?

14 Ne̱ni wa pe̱ weno̱ ná wembilane̱ Yose̱f, o bola pe̱ nje ye bwam ponda o makekisabe̱no̱ e? Domse̱ tatan nje o me̱nde̱no̱ bola yete̱na mikekisan mi po̱i. Okwa o banga dibokime̱ne̱ mambo mena Yehova a singe̱no̱, o s’o̱nge̱le̱ pe̱ to̱ mo̱ ná bambam. (Mye. 97:10; 119:165) Na nika, ponda kekise̱ di me̱nde̱no̱ po̱ o si me̱nde̱ ko̱ oten, ebanja o mábia ne̱ni bolea.

15. Ne̱ni moto eno̱ ná a lee̱le̱ ná a “mapulise̱” Yehova e? (Bonahebe̱r 11:6)

15 Pondapo̱ o bi ná o máso̱ mbale̱ na ná o mapula bolea Yehova na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱, nde to̱ na nika lambo diwo̱ di meka wa ná o bake̱ wame̱ne̱ na Loba o dubisabe̱ pe̱. We ná o bupe̱ eyembilan a Kiṅe̱ David. Wa pe̱ we ná o so̱so̱me̱ye̱ Yehova Loba ná: “Wasa mba, a Loba, o bie mulema mam; keka mba, o so̱ mo̱nge̱le̱ mam! Ombwa nga na madangwa o nge’a bobe, nde o die̱le̱ mba o nge’a bwindea.” (Mye. 139:23, 24) Yehova a manamse̱ ba bena ba “mapulise̱ mo̱.” Miwe̱n o mapo̱ngo̱no̱ ná o we̱le̱ bake̱ mo̱ longe̱ lo̱ngo̱ na dubisabe̱ pe̱ mi malee̱ ná wa pe̱ we o muso̱ngi ma ba bena ba mapulise̱ mo̱.—Langa Bonahebe̱r 11:6.

BENGA SISEA BE̱BE̱ NA YEHOVA

16-17. Ne̱ni Yehova eno̱ ná a duta ba bena ba kokisabe̱ o mbale̱ e? (Yohane 6:44)

16 Yesu a kwali ná Yehova nde a madute̱ ba bena ba matimbe̱ bokwedi bao. (Langa Yohane 6:44.) Dutea te̱ nje nik’e mapulano̱ kwala na ne̱ni nik’e mombweano̱ wa. Yehova a duti te̱ moto, ke̱ e̱n nde lambo la bwam ombo’ao. A me̱ne̱ nde moto te̱ a madutano̱ ka sango lao “la tobotobo.” (Ndim. 7:6) A me̱ne̱ pe̱ nde wa mulemlem.

17 Yete̱na we nde eso̱mbe̱ e be̱n bayedi be Mboṅ a Yehova, we ná wo̱nge̱le̱ ná we nde o bolea Yehova ońolana bayedi bo̱ngo̱ ba mabolea mo̱, seto̱ ońolana Yehova a duti wa. Nde Bibe̱l e makwala ná: “Sisea be̱be̱ na Loba, nde mo̱ pe̱ a masisea be̱be̱ na [wa].” (Yak. 4:8; 1 Mya. 28:9) O no̱ngi te̱ bedomsedi ba sisea be̱be̱ na Yehova, mo̱ pe̱ a masisea be̱be̱ na wa. Yehova a si me̱ne̱ wa buka te̱ k’elong’a mbia mō̱ te̱nge̱. A maduta nde moto te̱, name̱ne̱ pe̱ na nu ńena nu kokisabe̱ o mbale̱. Moto nu kokisabe̱ o mbale̱ a no̱ngi so̱ te̱ bedomsedi ba sisea be̱be̱ na Yehova, mo̱ pe̱ a masisea be̱be̱ na mo̱, ka nje te̱ e tilabe̱no̱ o Yakobo 4:8.—Ombwa 2 Tesalonika 2:13.

18. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o jokwa di mabupe̱ e? (Myenge 40:9)

18 Ponda o mabake̱no̱ wame̱ne̱ na Yehova nde o dubisabe̱ pe̱, o membilane̱ nde Yesu. A po̱si o bola jemea la Sango ao na mulema mwe̱se̱. (Langa Myenge 40:9; Bon. 10:7) O jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱ je̱ne̱ nje e me̱nde̱ jongwane̱ wa o benga bolea Yehova na jemea ombusa dubise̱ lo̱ngo̱.

O MALABE̱ NÁ NJE E?

  • Bake̱ wame̱ne̱ na Yehova, nje nik’e mapulano̱ kwala e?

  • Njika mulatako mwe oteten a timbise̱le̱ la Yehova masoma na bake̱ la ńolo e?

  • Nje e me̱nde̱ jongwane̱ wa ná o si bola bobe bonde̱ne̱ e?

MWENGE 38 A me̱nde̱ jembe̱ wa