1. Njika minam mō̱ di be̱nno̱ ońolana je o bebokedi ba Yehova e?

 YE NDE biso̱ edube ende̱ne̱ o be̱ o bebokedi ba Yehova o min mińa misukan. Longe̱ o nin wase di mabata nde be̱ ndutu, nde Yehova a boli biso̱ bonasango na bonańango ba mudī bena ba mongwane̱ biso̱. (Mye. 133:1) A mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ longe̱ la mbia le bonam. (Efe. 5:33–6:1) A mabola pe̱ biso̱ so̱ṅtane̱ na dibie̱ ba mapule̱ biso̱ ná di be̱ne̱ musango ma teten.

2. Nje jangame̱nno̱ bola e, ońola nje pe̱ e?

² Nde jangame̱n po̱ngo̱ miwe̱n ná di benge bolea Yehova na jemea. Ońola nje e? Ońolana ponda iwo̱, nje bane̱ ba mabolano̱ to̱ ba makwalano̱ ye ná e bwese̱ biso̱ ndutu. Je pe̱ ná di bo̱bo̱ ońola mawuse̱ ma biso̱me̱ne̱, sepo̱n yete̱na di mako̱ o milemlem ma mawuse̱ ngedi na ngedi. Jangame̱n benga bolea Yehova na titimbe̱ (1) ponda munasango to̱ munańango a malingise̱no̱ biso̱, (2) ponda mom’asu to̱ munj’asu a mabwese̱no̱ biso̱ ndutu, na (3) ponda mawuse̱ ma biso̱me̱ne̱ ma mabo̱bise̱no̱ biso̱. O din jokwa di me̱nde̱ kwalea ońola be bete̱medi belalo. Ngedi te̱, di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ belēdi jeno̱ ná di busane̱ o eyembilan a mot’a jemea mō̱ Bibe̱l e makwaleano̱.

BE̱ TITIMBE̱ KE̱ MUNASANGO TO̱ MUNAŃANGO A BWESE̱ WA NDUTU

3. Njika mitakisan baboledi ba Yehova ba be̱nno̱ e?

³ Mitakisan. Bonasango na bonańango asu bō̱ ba be̱n bede̱mo be malingise̱ biso̱. Ye ná e po̱ ná bō̱ ba kwale to̱ ba bole lambo di mabwese̱ biso̱ ndutu. Batudu pe̱ be ná ba po̱ngo̱ mawuse̱. Man mambo me̱se̱ me ná ma bola ná bō̱ ba baise̱ babo̱me̱ne̱ nga be nde o bebokedi ba Loba na mbale̱. O mulopo ma benga bolea Loba “na jo̱nge̱le̱ diwo̱” mwemba na  bonasango na bonańango abu, be ná ba botea panda na ba bena ba lingise̱ babo̱; be ná na mo̱me̱ne̱ bembe̱ o jukea o ndongame̱n. (Sef. 3:9) Mo̱ nik’e te̱nge̱n e? Jombweye belēdi jeno̱ ná di busane̱ o eyembilan a moto mō̱ Bibe̱l e makwaleano̱, ńena nu lembe̱ milemlem ma mitakisan.

4. Njika mitakisan ńamuloloma Paulo a lembe̱no̱ e?

⁴ Eyembilan a Bibe̱l. Ńamuloloma Paulo a ta a bia ná bonasango na bonańango ao ba si ta ná ke̱nge̱nge̱. Nika ńe̱ne̱ne̱ ngedi jita. K’eyembilan, ponda a kekino̱ lata na bane̱ bokwedi o Yerusalem, bonasango bō̱ ba si ta ba dube̱ ná e nde mokwedi. (Bebolo 9:26) Ombusa ponda pe̱, bō̱ ba botedi langwa mambo ma si te̱nge̱n jombwea mo̱, ná bane̱ ba si lakisane̱ pe̱ mo̱. (2 Kor. 10:10) Paulo e̱n mutudu mō̱ a mabola lambo lena di wusa so̱njise̱ bane̱. (Gal. 2:11, 12) Marko pe̱ ńena nu ta nde mwenj’ebolo ńa Paulo, a boli lambo lena di bwese̱ mo̱ ndutu jita. (Bebolo 15:37, 38) Paulo a wusa no̱ngo̱ bedomsedi ba panda na ba bonasango be̱se̱ bena ba bwese̱ mo̱ ndutu. Nde o mulopo ma bola nika, a bengi nde to̱ndo̱ bonasango ao, a benga pe̱ bolea Yehova na jemea. Nje yongwane̱ Paulo o be̱ titimbe̱ e?

5. Nje yongwane̱ Paulo ná a si panda na bonasango ao e? (Kolose 3:13, 14) (Ombwa pe̱ duta.)

⁵ Paulo a ta a to̱ndo̱ bonasango ao. Ni ndolo ńongwane̱ mo̱ ná a si soke̱ mo̱nge̱le̱ mao o mawuse̱ mabu, nde ombwe nde bede̱mo babu ba bwam. Ndolo ńongwane̱ pe̱ mo̱ o we̱le̱ o ebolo byala mo̱me̱ne̱ a tilino̱, bena be o Kolose 3:13, 14. (Langa.) Jombwe te̱ ne̱ni a we̱le̱no̱ mo̱ o ebolo na Marko. Paulo a bo ndutu ná Marko a dī mo̱ o lo̱ndo̱ lao laboso, nde a si jane̱ malinga. Ponda a tiledino̱ mwemba ma Kolose leta, a sesi Marko ka mwenj’ao ń’ebolo ńa bwam, a bele̱ mo̱ ná “lo̱ko̱mea lam.” (Kol. 4:10, 11) Ponda a tano̱ o beboa o Roma, Paulo a lom mwe̱ndi ná Marko a ye jongwane̱ mo̱. (2 Tim. 4:11) Di me̱ne̱ so̱ ná Paulo a ta a lakise̱ bonasango ao. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o eyembilan ao e?

6-7. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o benga to̱ndo̱ bonasango na bonańango asu to̱ na mawuse̱ mabu e? (1 Yohane 4:7)

⁶ Belēdi. Yehova a mapula ná di benge to̱ndo̱ bonasango asu. (Langa 1 Yohane 4:7.) Munasango to̱ munańango a bwese̱ te̱ biso̱ ndutu, di s’o̱nge̱le̱ ná a boli nde nika na m’boṅsan, di be̱ mbaki ná mo̱ pe̱ e o po̱ngo̱ miwe̱n o bola nje Yehova a do̱lisanno̱. (Min. 12:18) Loba a to̱ndi baboledi  bao ba jemea to̱ na mawuse̱ mabu. Ponda di mapo̱ngo̱no̱ mawuse̱, a si macaka biso̱, a si majane̱ pe̱ to̱ malinga. (Mye. 103:9) Ye so̱ mweńa jita ná jembilane̱ Sango asu ńena nu malakise̱ mawuse̱.—Efe. 4:32–5:1.

⁷ Di si dimbea pe̱ to̱ ná kana su di mabatano̱ sisea, jangame̱n be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na bonasango na bonańango asu. Di bie ná mitakisan mi me̱nde̱ nde bata be̱ ngińa. Ye ná e po̱ ná di we̱le̱be̱ o beboa ońola dube̱ lasu. Nik’e bolane̱ te̱, di me̱nde̱ be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ la bonasango na bonańango asu buka kwaṅ. (Min. 17:17) Jombweye nje e po̱yedi mutudu mō̱ nu mabelabe̱ ná Josep, a nu maje̱ o Pańa. Mo̱ na bonasango bape̱pe̱ ba ta ba we̱le̱be̱ o beboa ońola si no̱ngo̱ labu la dongo o politik. Mo̱ ná: “O ndabo a beboa, kana di tano̱ nde wuma iwo̱ biso̱ be̱se̱, e ta lambo di bo̱bi ná mō̱ a lingise̱ nune̱. E ta so̱ e pula ná di we̱lisane̱ na lakisane̱ pe̱ mawuse̱ mō̱ na nune̱. Nik’e boli ná jalatane̱ di tike be̱ oteten asu, jombwane̱ pe̱ mō̱ na nune̱. Di ta di dingabe̱le̱ na bato ba beboa bena ba si maboleye̱ Yehova. O ponda po̱, na ta na kusa ebango o dia nde ba kaka mba mo̱, na si ta pe̱ so̱ na we̱le̱ bola mambo na mbame̱ne̱. Nde munasango mō̱ a ta oa mbo̱t’am, a sue̱le̱ pe̱ mba o mbadi ipe̱pe̱. Ne̱n ndol’a mbale̱ o ebolo, o ponda na tano̱ na be̱ne̱ ńo̱ng’ao na mbale̱.” E te̱nge̱n so̱ ná di wase o sangilane̱ myambo jeno̱ ná di be̱ne̱ na bonasango asu tatan!

BE̱ TITIMBE̱ KE̱ MOM’ANGO̱ TO̱ MUNJ’ANGO̱ A BWESE̱ WA NDUTU

8. Njika mitakisan bato be o diba ba be̱nno̱ e?

⁸ Mitakisan. Maba me̱se̱ ma be̱n mitakisan. Bibe̱l e makwala ná bwē ná bato bena ba bai to̱ ba babe̱ ba me̱nde̱ kusa “ndutu o eyobo.” (1 Kor. 7:28) Ońola nje e? Ońolana diba di malata nde bato baba bena ba titi ke̱nge̱nge̱, bena ba be̱n bede̱mo be diwengisan, ba be̱n pe̱ mō̱ ńabu te̱ mao mambo a to̱ndino̱ na mena a singe̱no̱. Mome na muto be ná ba be̱ ná ba kokisabe̱ o bepolo be diwengisan. Na ponda, ye pe̱ ná e po̱ ná mō̱ a boteye maka omboa nune̱ bede̱mo a si tano̱ e̱ne̱ oboso ba diba labu. Man mambo me̱se̱ me ná ma wana myambo. O mulopo ná moto te̱ embe diwuse̱ lao, ba wase pe̱ o sangilane̱ myambo ba be̱nno̱, mō̱ ńabu te̱ e ná a botea sa nune̱. Be ná na ba po̱ o dikala lena ba mo̱nge̱le̱no̱ ná ye bwam ná babane̱ to̱ ná ba bwe diba labu. Nde, jabane̱ to̱ kwed’a diba labu nde ba me̱nde̱ bole̱ ná ba be̱ bonam e? b Jombweye belēdi jeno̱ ná di busane̱ o eyembilan a muto mō̱ Bibe̱l e makwaleano̱, ńena nu ta titimbe̱ to̱ná a tano̱ o diba lena di ta bobe jita.

9. Njika mitakisan Abigail a tano̱ a be̱ne̱ e?

⁹ Eyembilan a Bibe̱l. Abigail a ta nde a babe̱ na Nabal ńena Bibe̱l e makwalano̱ ná a ta njo a be̱ne̱ pe̱ beboledi ba bobe. (1 Sam. 25:3) E ta so̱ Abigail ndutu o ja na mome ka nun. Mo̱ Abigail a kusi epolo o busa o di diba e? E, a kusi y’epolo ponda David ńena nu ta ńangame̱n timbe̱ kiṅ’a Israel, a pulino̱ bwa mom’ao ońolana nun a lou mo̱ na bato bao. (1 Sam. 25:9-13) Abigail a wusa ńa mīla, ese̱le̱ ná David a bwe Nabal. O mulopo ma bola nika, alo nde so̱so̱me̱ye̱ David ná a si bwa Nabal. (1 Sam. 25:23-27) Nje e tute̱le̱ mo̱ o bola nika e?

10. Nje e tute̱le̱ Abigail yen ebe o we̱lisane̱ di diba la bobe e?

 ¹⁰ Abigail a ta a to̱ndo̱ Yehova, a ta pe̱ a bola bete̱sedi bao jombwea diba edube. Ye̱ke̱i te̱ a ta a bia nje Loba a langwedino̱ Adam na Eva ponda a latise̱no̱ diba laboso. (Bbot. 2:24) Abigail a ta a bia ná ońola Yehova, diba le nde lambo le bosangi. A ta a pula bwese̱ Loba muńe̱nge̱, nik’e tute̱le̱ pe̱ mo̱ o bola nje ye̱se̱ e ta o ngud’ao ná a sunge ndabo ao mwemba na mom’ao. A pomane̱ wala dongame̱ne̱ David o jeka ná a si bwa Nabal. A baise̱ pe̱ milakisan ońola diwuse̱ a si po̱ngino̱. Ye̱ke̱i te̱ Yehova a ta a to̱ndo̱ nu muto nu ta ngiń’a mulema, ńena nu ta pe̱ ńombwea bwam ba bane̱. Nje bome ba bai na bito ba babe̱ beno̱ ná bokwa na eyembilan a Abigail e?

11. (a) Nje Yehova a mapulano̱ ná bato ba bane̱ ba bole e? (Efeso 5:33) (b) Nje o mokwano̱ na miwe̱n Carmen a po̱ngino̱ ná a sunge diba lao e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹¹ Belēdi. Yehova a mapula ná mome na muto bena ba bane̱ ba je mwemba, to̱ e be̱ nde ná mō̱ ńabu a mabola ná nik’e be̱ ndutu. Yehova a mabwa muńe̱nge̱ jita ke̱ a me̱ne̱ ne̱ni babaedi ba mapo̱ngo̱no̱ miwe̱n o sangilane̱ myambo mabu na o leane̱le̱ ndol’a mbale̱ n’edube. (Langa Efeso 5:33.) Di kwaleye ońola eyembilan a Carmen. Mbu mutoba ombusa mo̱ babe̱, Carmen a botedi jokwa Bibe̱l na Mboṅ a Yehova, nde o sukan a dubisabe̱ pe̱. Mo̱ ná: “Mom’am a si ta muńe̱nge̱, a ta a lingane̱ Yehova kana na tano̱ na mátimba muboled’ao. A ta so̱ a loa mba, a langwea pe̱ mba ná a me̱nde̱ caka mba.” To̱ na nika, Carmen a jai o diba lao. A po̱ngi miwe̱n 50 ma mbu o benga to̱ndo̱ mom’ao na bola pe̱ mo̱ edube. Carmen mo̱ ná: “Na ponda noko o so̱ṅtane̱ mom’am na kwalisane̱ pe̱ mo̱ n’edube. Kana na tano̱ na bia ná diba le nde lambo di namsabe̱ na Yehova, na boli nje ye̱se̱ e ta o ngud’am ná na sunge diba lam. To̱ buńa na si wasi o jese̱le̱ mom’am ebanja na tondi Yehova.” c Mitakisan mi po̱i te̱ o diba lo̱ngo̱, be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ sue̱le̱ wa, ongwane̱ pe̱ wa o benga we̱lisane̱.

BE̱ TITIMBE̱ KE̱ MAWUSE̱ MA WAME̱NE̱ MA MABO̱BISE̱ WA

12. Di boli te̱ bobe bonde̱ne̱, ne̱ni jeno̱ ná di senga e?

¹² Mitakisan. Nika ńe ná e bo̱bise̱ biso̱ jita yete̱na di boli bobe bonde̱ne̱. Bibe̱l e memba ná myobe masu me ná mi bola ná di senge biana di be̱n nde “mulema mu buedi na mu ńo̱sedi.” (Mye. 51:19) Munasango Robert a ta a po̱ngo̱ miwe̱n mimbu jita ná a be̱ ńai ni dongame̱n o be̱ muboledi o  mwemba. Nde a boli bobe bonde̱ne̱, na mo̱ a so̱ṅtane̱ ná a lingise̱ Yehova. Mo̱ ná: “Ponda na so̱ṅtane̱no̱ bodilo ba nje na bolino̱, doi lam la mulema di takise̱ mba jita. Ombusa nika na ta na senga bobe kańena nei mbembe na so̱so̱me̱ye̱ pe̱ Yehova. Na ta no̱nge̱le̱ ná a titi pe̱ ná a senga mika mam ebanja na bwese̱ mo̱ ndutu.” Di boli te̱ bobe bonde̱ne̱, je ná di ńo̱sea kańena di botea jo̱nge̱le̱ ná Yehova a mácaka biso̱ na ná e titi pe̱ so̱ njo̱m o bolea mo̱. (Mye. 38:5) O be̱n te̱ yi ńai a besengedi, o̱nge̱le̱ eyembilan a moto mō̱ Bibe̱l e makwaleano̱, ńena nu bengi boleye̱ Yehova na jemea to̱ná a bolino̱ bobe bonde̱ne̱.

13. Njika bobe bonde̱ne̱ Petro a bolino̱ e, njika mawuse̱ pe̱ a se̱le̱no̱ po̱ngo̱ e?

¹³ Eyembilan a Bibe̱l. O bulu obiana Yesu a mabwabe̱, ńamuloloma Petro a po̱ngi mawuse̱ jita mena ma timbi bole̱ ná a bole bobe bo ta bonde̱ne̱ jita. Ka laboso a ta a lakisane̱ mo̱me̱ne̱ buka dime̱ne̱ ponda a kwalino̱ ná to̱ bane̱ be̱se̱ ba caka nde Yesu, mo̱ a si me̱nde̱ bola nika tomtom. (Marko 14:27-29) Ombusa nika, ponda ba tano̱ o mōnda ma Getsemane, Petro a si we̱li ja epe̱ńe̱ ngedi to̱ po̱ Yesu a baise̱no̱ mo̱ ná a bole nika. (Marko 14:32, 37-41) Ponda pe̱ dimuti di po̱ino̱ o damea Yesu, Petro a caki nde mo̱. (Marko 14:50) O sukan Petro a to̱bi Yesu ngedi ilalo, a kana pe̱ na so̱ngo̱ ná a si bi mo̱. (Marko 14:66-71) Nje Petro a bolino̱ ponda a so̱ṅtane̱no̱ bodilo ba nje a bolino̱ e? A bo ndutu jita eya pe̱ mbembe, yen ebe ońolana mulema mao mu ta mu kaise̱ mo̱. (Marko 14:72) Keka so̱ te̱ dutea ne̱ni a sengino̱ hawa to̱ ininga ombusa nika, ponda diko̱m lao Yesu a bwabe̱no̱. Ye̱ke̱i te̱ Petro e̱n nde mo̱me̱ne̱ ka moto nu si be̱n ebolo to̱ ewo̱!

14. Nje yongwane̱ Petro o benga bolea Yehova na titimbe̱ e? (Ombwa duta .)

¹⁴ Njo̱m jita i boli ná Petro a benge bolea Yehova na titimbe̱. A si jai muso̱lo̱ki, alo o mbasan ma bane̱ bokwedi; penda to̱ po̱ e titi ná ban pe̱ bembe̱ mo̱. (Lukas 24:33) Ombusa bepumbwedi bao pe̱, Yesu a busedi Petro, ye̱ke̱i te̱ ońolana a ta a pula jembe̱ mo̱. (Lukas 24:34; 1 Kor. 15:5) O mulopo ma sa Petro ońola mawuse̱ mao, Yesu a langwedi nde diko̱m lao ná a me̱nde̱ kusa m’bē̱ minde̱ne̱. (Yohane 21:15-17) Petro a ta a bia ná a boli bobe bonde̱ne̱, nde a bengi te̱ nde po̱ngo̱ miwe̱n o bola nje e te̱nge̱n. Ońola nje e? Ońolana a ta mbaki ná Yesu a dia a to̱ndi mo̱. Bonasango ao ba mudī pe̱ ba bengi sue̱le̱ mo̱. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o eyembilan a Petro e?

15. Njika mbaki Yehova a mapulano̱ ná di be̱ne̱ e? (Myenge 86:5; Roma 8:38, 39) (Ombwa pe̱ duta.)

 ¹⁵ Belēdi. Yehova a mapula ná di be̱ mbaki ná a to̱ndi biso̱ a le̱le̱m pe̱ o lakise̱ biso̱. (Langa Myenge 86:5; Roma 8:38, 39.) Di boli te̱ bobe, mulema masu mu makaise̱ biso̱. Nika ńe pe̱ nde lambo di te̱nge̱n. Nde di s’angame̱n jo̱nge̱le̱ ná Yehova a titi pe̱ ná a to̱ndo̱ biso̱ to̱ lakise̱ biso̱. Jangame̱n nde pomane̱ wasa jongwane̱. Robert di kwaledino̱ omo̱ń a kwali ná: “Na kwedi nde o bobe ońolana na ta nde na lakisane̱ mbame̱ne̱ o lembe̱ makekisan.” A so̱ṅtane̱ so̱ ná a ta angame̱n wala je̱ne̱ batudu. Mo̱ ná: “Ponda na kwalisane̱no̱ batudu, bongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ ná Yehova a dia a to̱ndi mba. Na so̱ṅtane̱ ná batudu pe̱ ba to̱ndi mba. Bongwane̱ mba o be̱ mbaki ná Yehova a si caki mba.” Biso̱ pe̱ je ná di be̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi biso̱ jita, a malakise̱ pe̱ biso̱ yete̱na jate̱le̱, di wasi jongwane̱, nde di po̱ngo̱ pe̱ miwe̱n ná di si timba pe̱ o myobe masu. (1 Yohane 1:8, 9) Je te̱ mbaki na nika, di si me̱nde̱ jembe̱ o bolea Yehova yete̱na di boli bobe.

16. Ońola nje o mapulano̱ benga bolea Yehova na titimbe̱ e?

¹⁶ Miwe̱n di mapo̱ngo̱no̱ o bolea Yehova o min mińa misukan mi mabwese̱ mo̱ muńe̱nge̱ jita. Na jongwane̱ la Yehova, je ná di benga bolea mo̱ na titimbe̱ to̱ ponda di mabwano̱ ndutu. Di benge to̱ndo̱ bonasango na bonańango asu na lakise̱ pe̱ babo̱ yete̱na ba wusane̱ biso̱. Je ná di lee̱le̱ ná di to̱ndi Loba lasu jita, di mabola pe̱ bete̱sedi bao edube, ke̱ di mabola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o sangilane̱ myambo o ndabo asu ńa diba. Yete̱na di boli bobe, di wase jongwane̱ la Yehova, di be̱ mbaki ná a to̱ndi biso̱ a le̱le̱m pe̱ o lakise̱ biso̱, di benge pe̱ bolea mo̱. Di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ komea biso̱ minam yete̱na di ‘si wo̱li o bola bwam.’—Gal. 6:9.