Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Di wekabe̱ nde ná di be̱ longe̱ o bwindea

Di wekabe̱ nde ná di be̱ longe̱ o bwindea

NJA nu si mapule̱ be̱ne̱ longe̱ la bwaba le pe̱ bonam e? Dutea te̱ ne̱ni e wusano̱ be̱ bwam yete̱na di be̱ne̱ longe̱ la bwindea na le bonam, esibe̱ ko̱ diboa! Di wusa ja pond’a bwaba na bandolo basu, di yenga o mundi ma wase mwe̱se̱, di bata pe̱ o jokwa bola mambo mena di to̱ndino̱.

Mo̱ ni ńo̱ngi e te̱nge̱n e? Bwambi! Betiledi be malangwea biso̱ ná Loba nde a we̱le̱ biso̱ mo̱ o mulema. (Mulangwedi 3:11) Be makwala pe̱ ná “Loba e nde ndolo.” (1 Yohane 4:8) Mo̱ e te̱nge̱n ná Loba ńe ndolo a weke biso̱ na ńo̱ng’a be̱ longe̱ o bwindea yete̱na di titi ná di londise̱ mo̱ e?

O mbale̱ ńe̱se̱, kwedi e titi diko̱m lasu. Bibe̱l e mabele̱ mo̱ ná “musingedi.” (1 Korinto 15:26) E mapomane̱ no̱ngo̱ bō̱; e mindea ońola bane̱. Nde pomane̱ to jindea, e mapo̱ te̱ nde. Bō̱ bo̱nge̱le̱ te̱ mo̱, ba mapungwea, ba bwa bo̱ngo̱. Mo̱ nu musingedi a me̱nde̱ ńamsabe̱ buńa bō̱ e? Mo̱ nika ńe ná e bolane̱ e?

MAMBO MA MABOLE̱ NÁ DI BE̱NE̱ DIPITA

Mo̱ o me̱nde̱ be̱ mańaka o bia ná mwano ma Loba mu si ta ná bato ba wo̱ buńa bō̱ e? Bibe̱l o kalat’a Bebotedi e mabamse̱ ná mwano ma Loba mu ta nde ná bato ba be̱ longe̱ o bwindea o wase. Yehova Loba a no̱ngi ponda o boṅsane̱ wase ná e be̱ wum’a boja ya bwam ońola bato. Na mo̱ a weka mot’a boso, Adam, a jese̱ mo̱ o paradisi, o mōnda ma Ede̱n. Ombusa nika, “na Loba ombwa mambo me̱se̱ a wekino̱, nde ombwa, ma ta bwam bwambi.”​—Bebotedi 1:26, 31.

Adam a wekabe̱ ná ke̱nge̱nge̱, o bowan ba Loba. (Ndimbisedi 32:4) Eva munj’a Adam pe̱, a ta ná ke̱nge̱nge̱, o mo̱nge̱le̱ na o eyobo. Yehova a langwedi babo̱ ná: “Bińo̱ be̱ yadi, lo to̱nde, lo londise̱ wase, lo sibise̱ pe̱ mo̱ owas’ańu; lo be̱ne̱ janea omo̱ń a su’a madiba na omo̱ń a lono̱n la mo̱ń na omo̱ń a ńama ye̱se̱ i matuse̱ ńolo o wase.”​—Bebotedi 1:28.

Nik’e wusa no̱ngo̱ ponda ná ba londise̱ wase. Eva a ta angame̱n ya bana, ban pe̱ ba ya bana, natē̱ wase e londa kaponda mwano ma Loba. (Yesaya 45:18) Mo̱ e te̱nge̱n o jo̱nge̱le̱ ná Yehova a wusa bola Adam na Eva di dipita, e be̱ te̱ ná ba ta nde bangame̱n je̱ne̱ bana babu na miladi mabu buka te̱, nde ba wo̱ e?

O̱nge̱le̱ pe̱ byanedi ba Loba ná ba be̱ne̱ janea omo̱ń a ńama. Adam a ta angame̱n bola ńama mina, nika pe̱ e wusa no̱ngo̱ pond’a bwaba. (Bebotedi 2:19) Nde ná ba be̱ne̱ janea omo̱ń a ńama, e ta e pula ná bokwe o bia mo̱ na bia pe̱ ne̱ni bongwa mo̱. Nik’e wusa no̱ngo̱ ponda buka bola la ńama mina.

Byanedi ba Loba jombwea londise̱ la wase na be̱ne̱ janea omo̱ń a ńama be malee̱ so̱ ná mome na mut’a boso ba ta nde ba wekabe̱ ná ba be̱ longe̱ pond’a bwaba. Mbale̱ ńe nde ná Adam a ta angame̱n be̱ longe̱ pond’a bwaba jita.

MWANO MA LOBA MWE NDE NÁ BATO BA BE̱ LONGE̱ O BWINDEA O PARADISI O WASE

BA JAI LONGE̱ POND’A BWABA

Adam, 930 ba mbu

Metusala, 969 ba mbu

Noa, 950 ba mbu

O nin we̱nge̱, 70 to̱ 80 ma mbu

Bibe̱l e malee̱ ná o ponda ni tombi, bato ba ta binda o longe̱ jita buka we̱nge̱. E makwala ná: “Mińa me̱se̱ Adam indino̱ mi ta so̱ bebwea ba mbu dibua na mwalalo.” Denge̱ e mabola mina ma bato mutoba bape̱pe̱ bena ba jai longe̱ buka 900 ba mbu! Ba bato ba ta nde Set, Eno̱s, Kenan, Yered, Metusala, na Noa. Babo̱ be̱se̱ ba ta nde longe̱ obiana mpupe ma pond’a Noa mu mapo̱; nde Noa mo̱me̱ne̱ pe̱ a jai longe̱ 600 ba mbu obiana mpupe mu mapo̱. (Bebotedi 5:5-27; 7:6; 9:29) Ońola nje longe̱ labu di tano̱ nika bwaba e?

Ba bato be̱se̱ ba yabe̱ nde ke̱ Adam na Eva ba s’indi o bo̱lo̱ne̱ ebe̱yed’abu ya ke̱nge̱nge̱. Yen ebe ońola nika nde longe̱ labu di tano̱ nika bwaba. Nde njika mulatako mwe oteten a ebe̱yed’a ke̱nge̱nge̱ na longe̱ la bwaba e? Ne̱ni pe̱ kwedi e me̱nde̱no̱ ńamsabe̱ e? Ná di be̱ne̱ malabe̱, jangame̱n se̱le̱ so̱ṅtane̱ ońola nje di madunano̱ di wo̱ pe̱.