Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Ońola nje di madunano̱ di wo̱ pe̱ e?

Ońola nje di madunano̱ di wo̱ pe̱ e?

MWANO ma Loba mu si ta ná bato ba wo̱. Bayedi basu baboso, Adam na Eva, ba ta ba wekabe̱ ná ke̱nge̱nge̱ o mo̱nge̱le̱ na o eyobo; ba wusa pe̱ be̱ longe̱ nate̱na we̱nge̱. Di maso̱ṅtane̱ nika ná bwē bupisane̱ nje Yehova a kwalane̱no̱ Adam jombwea bwele bō̱ ba mōnda ma Ede̱n.

Loba a langwedi Adam ná: “Buńa o madano̱ [bo bwele] o mawo̱.” (Bebotedi 2:17) Be byanedi be si wusa be̱ne̱ epolo e be̱ te̱ ná Loba a ta nde a weka Adam ná a dune a wo̱ pe̱. Adam a ta a bia ná a si de te̱ bo bwele, a si wusa wo̱.

MWANO MA LOBA MU SI TA NÁ BATO BA WO̱

Adam na Eva ba si ta ba be̱ne̱ ńo̱ng’a da bo bwele ná ba be̱ longe̱, ebanja mōnda mu ta mu londa na myele mi maye̱ bepuma. (Bebotedi 2:9) Ba si de te̱ bo bwele, ba wusa nde lee̱le̱ sengane̱ labu o mbasan ma Mubole̱ babo̱ longe̱. Nik’e wusa pe̱ lee̱ ná ba memba ná Loba a be̱n bwam o langwea babo̱ nje bola.

OŃOLA NJE ADAM NA EVA BA WEDINO̱

Ná di so̱ṅtane̱ ońola nje Adam na Eva ba wedino̱, jangame̱n jombwea ekwali ewo̱ yena e matape̱ biso̱ be̱se̱. Satan Diabolo a bolane̱ ńama-bwaba o to̱po̱ mpoṅ munde̱ne̱. Myango ma Bibe̱l mi makwala ná: “Nde ńama-bwaba e ta misomba buka ńam’eyidi ye̱se̱ yena Yehova Loba a wekino̱. Na mo̱ e kwalane̱ muto na: Obwa, Loba a kwali na mbale̱ na: Lo si da ńai a myele ye̱se̱ ye o mōnda e?”​—Bebotedi 3:1.

Na Eva alabe̱ mo̱ ná: “Je wonja o da bepuma ba ńai a myele ma mōnda ye̱se̱; nde ońola bepuma ba bwele bo te̱m oteten a mōnda, Loba a kwali na: Bińo̱ lo si da mo̱, lo si tapa pe̱ to̱ mo̱, lo si ya be̱ lo wo̱.” Na ńama-bwaba e kwalane̱ mo̱ ná: “Lo si mawo̱ tomtom. Nde Loba a bi bwambwam ná o buńa lo madano̱ mo̱, miso̱ mańu ma matelame̱, nde lo mabe̱ ka Loba mo̱me̱ne̱, lo bia nje ye bwam na bobe.” Satan a kwali so̱ nde ná Yehova e nde ńalobango, nu mabangane̱ Adam na Eva lambo la bwam.​—Bebotedi 3:2-5.

Eva a dube̱ be byala. Na mo̱ ombwa bo bwele, e̱ne̱ ná bepuma bao be do̱li, be mano̱ngo̱ne̱ pe̱ mulema! Na mo̱ a sambise̱ dia, a pata epuma, a da mo̱. Bibe̱l e mabata ná: “A bola pe̱ mom’ao nu ta na mo̱, na mo̱ pe̱ a da.”​—Bebotedi 3:6.

Loba a langwedi Adam ná: “Buńa o madano̱ mo̱ o mawo̱.”​—BEBOTEDI 2:17

E se̱ ndutu Loba a bono̱ o je̱ne̱ ne̱ni bana bao a tano̱ a to̱ndo̱ ba kwe̱mno̱ mo̱ na m’boṅsan! Nje so̱ a bolino̱ e? Yehova a kwalane̱ Adam ná: “O me̱nde̱ . . . timba o mińangadu mena oten nde o no̱ngo̱be̱no̱; ebanja we nde mińangadu, o mińangadu pe̱ nde o matimbano̱.” (Bebotedi 3:17-19) Ońola nika, “mińa me̱se̱ Adam indino̱ mi ta so̱ bebwea ba mbu dibua na mwalalo, nde na mo̱ a wedino̱.” (Bebotedi 5:5) Adam a s’alo o mo̱ń to̱ o epolo epe̱pe̱. A si ta longe̱ obiana Yehova a maweka mo̱ na mińangadu. A wedino̱ pe̱, a timbi nde mińangadu. A si ta pe̱ longe̱. E se̱ ndedi e!

OŃOLA NJE DI TITINO̱ NÁ KE̱NGE̱NGE̱

Kana ba kwe̱mno̱ Loba na m’boṅsan, Adam na Eva ba bo̱lo̱ne̱ ebe̱yed’abu ya ke̱nge̱nge̱ na dipita la be̱ longe̱ o bwindea. Mańolo mabu ma tuko, ba bo̱lo̱ne̱ ebe̱yed’a ke̱nge̱nge̱, ba timba bato ba bobe. Nde si sengane̱ labu di si tapi babo̱ mo̱me̱ne̱ mō̱. Ba tombe̱le̱ pe̱ mbot’abu bo bobe. Roma 5:12 e makwala ná: “Kana bobe bo po̱ino̱ nde o wase ońola moto mō̱ [Adam], kwedi pe̱ ońola bobe, nika nde kwedi e tombedino̱ na bato be̱se̱, ońolana be̱se̱ ba boli bobe.”

Bibe̱l e makwalea ońola bobe na kwedi ka “ekuduman . . . yena e kuduman matumba me̱se̱, na ekeṅan yena e keṅ bekombo be̱se̱.” (Yesaya 25:7) Y’ekuduman ye omo̱ń a mbel’a moto ńe̱se̱ ka ngo̱ ni mabwane̱, ńena to̱ moto a titino̱ ná a samba. Na mbale̱, ‘o Adam be̱se̱ ba mawo̱.’ (1 Korinto 15:22) Je so̱ ná di baise̱ kapo̱ ka ńamuloloma Paulo ná: “Nja nu me̱nde̱ sunge̱ mba o nin ńol’a kwedi e?” Mo̱ moto e ná e?​—Roma 7:24.