Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Ne̱ni musinged’asu kwedi a me̱nde̱no̱ ńamsabe̱ e?

Ne̱ni musinged’asu kwedi a me̱nde̱no̱ ńamsabe̱ e?

TO̱NÁ si sengane̱ la bayedi basu baboso, Adam na Eva, di wanno̱ bobe na kwedi omo̱ń a mbel’a moto ńe̱se̱, mwano ma Loba jombwea bato ba benama mu si tuko. O Eyal’ao Bibe̱l, Loba a bamse̱ ngedi na ngedi ná mwano mao mu si tuko.

  • “Bate̱m na sim ba me̱nde̱ sangwa ekombo na ja oten bebe be̱se̱.”​—Myenge 37:29.

  • “A me̱nde̱ mite̱le̱ kwedi po̱ko̱po̱ko̱. Sango Yehova a me̱nde̱ tuta miso̱di o miso̱ me̱se̱.”​Yesaya 25:8.

  • “Musingedi nusukan nu me̱nde̱ ńamsabe̱ e nde kwedi.”​—1 Korinto 15:26.

  • “Kwedi e si me̱nde̱ pe̱ be̱, male̱bo to̱ musea to̱ sese ba si me̱nde̱ pe̱ be̱.”​—Bebīsedi 21:4.

Ne̱ni Loba a me̱nde̱no̱ “mite̱le̱ kwedi,” a ‘ńamse̱’ mo̱ ná bambam e? Ka nje te̱ di makino̱, Bibe̱l e makwala ná bwē ná ‘bate̱m ná sim ba me̱nde̱ ja bebe be̱se̱.’ Nde e makwala pe̱ ná “nute̱m na sim to̱ mō̱ a titi o wase, ńena nu mabole̱ nde bwam na bwam.” (Mulangwedi 7:20) Nik’e mapula so̱ nde kwala ná o bwam ba bo̱le̱ kwedi, Loba a si me̱nde̱ pe̱ baise̱ ná bato ba bupe̱ bete̱sedi bao bena be o Bibe̱l e? Tomtom! Nik’e si me̱nde̱ bolane̱ to̱ buńa, ebanja ‘Loba a si mato̱po̱ lobango.’ (Tito 1:2) Nje so̱ Loba a me̱nde̱no̱ bola ná a londise̱ mwano mao ońola bato e?

LOBA “A ME̱NDE̱ MITE̱LE̱ KWEDI PO̱KO̱PO̱KO̱.”​—YESAYA 25:8

ŃAMSABE̱ LA KWEDI TONGWEA NA SAWA LA DIKO̱TI

Yehova Loba a so̱i mwano ma ko̱to̱ bato o kwedi, tongwea na sawa la diko̱ti. Diko̱ti nika ńe nde bola la lambo di be̱n mulemlem ma mususedi na nje moto a bo̱lo̱ne̱no̱. Kana bato be̱se̱ ba bolino̱ bobe ba kusa pe̱ mbako a kwedi, Bibe̱l e makwala ná: “To̱ moto a titi ná a ko̱to̱ munasango, to̱ bola Loba diko̱ti ońol’ao; ebanja diko̱ti la longe̱ di buki moto sawa, a titi ná a so̱ mbolo o bola ońol’ao.”​—Myenge 49:8, 9.

Moto nu titi ná ke̱nge̱nge̱ a wedi te̱, e nde ná a sawa ońola myobe mao buka te̱; a titi ná a ko̱to̱ mo̱me̱ne̱, a titi pe̱ to̱ ná a sawa ońola myobe ma moto nupe̱pe̱. (Roma 6:7) E ta e pula ná moto ńe ná ke̱nge̱nge̱ nu si boli bobe a bole longe̱ lao, seto̱ ońola myobe mao, nde ońola myobe masu.​—Bonahebe̱r 10:1-4.

Nika nde Loba a bolino̱. A lom Mun’ao Yesu, ná a yabe̱ o wase ka moto ńe ná ke̱nge̱nge̱, nu si be̱n bobe to̱ bō̱. (1 Petro 2:22) Yesu a kwali ná a po̱i nde o “bola . . . longe̱ lao ka diko̱ti ońola jita.” (Marko 10:45) A wedi so̱ nde ná a sawe ońola myobe masu na te̱se̱ biso̱ wonja na kwedi.​—Yohane 3:16.

NJIKA PONDA KWEDI E ME̱NDE̱NO̱ ŃAMSABE̱ E?

We̱nge̱, jā nde o “pond’a bobe” Bibe̱l e bīse̱no̱; nik’e malee̱ ná je nde o “mińa misukan” ma yen ebe̱yed’a mambo. (2 Timoteo 3:1) Mińa misukan mi me̱nde̱ nde bo̱ na “buńa ba muka na ba dibumbe la bato ba bobe.” (2 Petro 3:3, 7) Nde bato ba to̱ndi Loba ba si me̱nde̱ ńamsabe̱, ba me̱nde̱ pe̱ kusa “longe̱ la bwindea.”​—Mateo 25:46.

Yesu a po̱i nde o “bola . . . longe̱ lao ka diko̱ti ońola jita.”​—Marko 10:45

Lodun la bato lope̱pe̱ lo me̱nde̱ be̱ne̱ epolo o kusa longe̱ la bwindea ponda ba me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱. Yesu a pumbwe̱le̱ moto ponda a po̱ino̱ o mundi ma Nain. Mpo̱m ma mun’a mukusa ma muto mō̱ mu ta mu wo̱, na Yesu “a bwea mo̱ ndedi,” a bola ná nu muna a timbe pe̱te̱ be̱ longe̱. (Lukas 7:11-15) Ńamuloloma Paulo pe̱ a kwali ná: “Na be̱n pe̱ din dipita na Loba . . . ná bepumbwedi ba bate̱m na sim na basite̱m na sim be me̱nde̱ be̱.” Tongwea na din dipita la mbaki, Loba a lee̱le̱ o mbad’a betańsedi ná a to̱ndi mbel’a moto.​—Bebolo 24:15.

Lokoli la lodun la bato lo me̱nde̱ be̱ longe̱ o bwindea. Bibe̱l e makwala ná: “Bate̱m na sim ba me̱nde̱ sangwa ekombo na ja oten bebe be̱se̱.” (Myenge 37:29) Ban ba me̱nde̱ so̱ be̱ muńe̱nge̱ jita o je̱ne̱ belondisedi ba byala bena ńamuloloma Paulo a tilino̱ ye we̱nge̱ lambo ka 2 000 la mbu, ná: “A kwedi, bebukedi bo̱ngo̱ be we̱ e? A kwedi, muse mo̱ngo̱ mwe we̱ e?” (1 Korinto 15:55) O ni ponda ke̱ kwedi, musingedi nunde̱ne̱ ńa mbel’a moto, e máńamsabe̱!