Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 9

A beso̱mbe̱ ba bonasango—ne̱ni leno̱ ná lo bola ná bane̱ ba lakisane̱ bińo̱ e?

A beso̱mbe̱ ba bonasango—ne̱ni leno̱ ná lo bola ná bane̱ ba lakisane̱ bińo̱ e?

“Beso̱mbe̱ bo̱ngo̱ ba ngińa be mabusea wa ka mayiba ma ińańo a idiba.”—MYE. 110:3.

MWENGE 39 Kusea wame̱ne̱ dina la bwam oboso ba Loba

EBONGOLO *

1. Nje beso̱mbe̱ ba bonasango be be̱nno̱ e?

A BESO̱MBE̱ ba bonasango, lo be̱n mambo jita leno̱ ná lo bola ońola mwemba. Jita lańu di be̱n ngińa na ngudi. (Min. 20:29) Lo mongwane̱ pe̱ bonasango na bonańango ańu eyeka. Yen ebe lo be̱n ńo̱ngi o te̱se̱be̱ ka baboledi. Pondapo̱ bińo̱ le ná le̱ne̱ ná bane̱ ba mo̱nge̱le̱ nde ná lo dia lo salo jita, to̱ ná lo titi ńai ni dongame̱n ná ba bake̱ bińo̱ ebol’a mweńa. To̱ e be̱ nde ná bińo̱ lo dia beso̱mbe̱, lo be̱n te̱ nde mambo jita leno̱ ná lo bola tatan ná ba bena be o mwemba mańu ba lakisane̱ bińo̱, ba bole pe̱ bińo̱ edube.

2. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

2 O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea tobotobo ońola longe̱ la kiṅe̱ David. Di me̱nde̱ pe̱ jombwea mambo ma tombi o longe̱ la kiṅ’a Yuda iba, Asa na Yosafat. Di me̱nde̱ kwalea ońola pat’a mitakisan babo̱ balalo ba kusino̱, nje ba bolino̱ o buka mo̱, na nje myango mabu meno̱ ná mokwe̱le̱ beso̱mbe̱ ba bonasango.

OKWA NA KIṄE̱ DAVID

3. Njika jongwane̱ diwo̱ beso̱mbe̱ beno̱ ná be wanea ba ba mákokwe̱ mimbu e?

3 Ke̱ a dia eso̱mbe̱, David a ta okwa o bola mambo mena bane̱ ba tano̱ be̱ne̱ mweńa. E ta ye̱ne̱ne̱ na bwē ná a be̱n mulatako ma bwam na Yehova, a ta pe̱ okwa o joba elongisan a musiki o mbad’a bwam. A bolane̱ pe̱ di bia la joba o jongwane̱ kiṅe̱ Saul, nu ta nu te̱se̱be̱ na Loba. (1 Sam. 16:16, 23) A beso̱mbe̱, mo̱ bińo̱ lo be̱n lambo lo bino̱ bola le ná longwane̱ bane̱ o mwemba e? Jita lańu di be̱n lambo. K’eyembilan, bińo̱ lo me̱ne̱ yen ebe ná bō̱ bena ba mákokwe̱ mimbu o mwemba be muńe̱nge̱ jita ke̱ lo malee̱ babo̱ ne̱ni bolane̱ belongisan babu ka telefon na tafe̱l, ońola jokwa la babo̱me̱ne̱ na ońola ndongame̱n. Kana bińo̱ lo bino̱ bolane̱ be belongisan bwam, le ná lo wanea ba ba mádune̱ jongwane̱ dinde̱ne̱.

David a ta nde moto beno̱ ná ba bake̱ m’bē̱, na beno̱ ná ba lakisane̱. A ta be̱ a tata mido̱ngi ma sango to̱ mo̱me̱ne̱ oboso ba njo̱ i ta i pula da mo̱ (Ombwa dongo 4)

4. Kapo̱ ka David, njika bede̱mo beso̱mbe̱ ba bonasango bangame̱nno̱ be̱ne̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

4 O longe̱ lao le̱se̱, David a lee̱le̱ ná e nde moto beno̱ ná ba lakisane̱. K’eyembilan, a ta be̱ a tata mido̱ngi ma sango bwam ke̱ a dia eso̱mbe̱. Y’ebolo e wusa na bola ná a bo̱lo̱ne̱ longe̱ lao. Ombusa ponda David a ta a teleye̱ kiṅe̱ Saul ná: “Niponda mba mūt’ango̱ na tano̱ na tata mido̱ngi ma tete̱, ngila to̱ njo̱ ba po̱i te̱, ba putea mudo̱ngi o dibemba, na mabusa o bupe̱ mo̱, na suane̱ mo̱ mudo̱ngi o mudumbu.” (1 Sam. 17:34, 35) David a ta a bia ná mo̱ nde ba bake̱no̱ mido̱ngi, a lee̱le̱ pe̱ ngiń’a mulema o tata mo̱. Beso̱mbe̱ ba bonasango be ná bembilane̱ David yete̱na ba boli to̱ njik’ebolo ba bake̱no̱ babo̱ na iwiye̱.

5. Bupisane̱ Myenge 25:14, njika lambo le mweńa buka me̱se̱ beso̱mbe̱ ba bonasango bangame̱nno̱ bola e?

5 O mimbu mao m’eso̱mbe̱, David a ta a be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova. Mu mulatako mu ta mo̱ mweńa buka ngiń’ao ńa mulema to̱ mo̱me̱ne̱ bia lao la joba mundende. Yehova a si ta David Loba buka te̱, a ta pe̱ nde mo̱ diko̱m la batabata. (Langa Myenge 25:14.) A beso̱mbe̱ ba bonasango, lambo langame̱n be̱ bińo̱ mweńa buka me̱se̱ le nde ná louse̱ mulatako mańu na Sango ańu ńe o mo̱ń, nika ńe ná e bola ná lo bate kusa beto̱ti o mwemba.

6. Njika mo̱nge̱le̱ ma mpenga bato bō̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ye̱ David e?

6 Mitakisan mō̱ David a tano̱ a be̱ne̱ mi ta nde ná bato bō̱ ba ta bo̱nge̱le̱ ná a dia eso̱mbe̱ jita. K’eyembilan, ponda David a pulino̱ janane̱ Goliat, kiṅe̱ Saul a keki o jeka mo̱, a langwea mo̱ ná: “O dia mbo̱ti.” (1 Sam. 17:31-33) Munańango a David ńa mutudu a ta a máse̱le̱ to̱kisane̱ mo̱ ná a si mano̱ngo̱ mambo mweńa. (1 Sam. 17:26-30) Nde Yehova a si ta e̱ne̱ ná David a dia eso̱mbe̱ jita, to̱so̱ ná a si mano̱ngo̱ mambo mweńa. Yehova a ta a bia David bwam. David a lakisane̱ so̱ nde diko̱m lao Yehova, nu boli mo̱ ngińa, na mo̱ a bwa Goliat—1 Sam. 17:45, 48-51.

7. Nje myango ma David mō̱ mi mokwe̱le̱no̱ wa e?

7 Nje eyembilan a David e mokwe̱le̱no̱ wa e? E mokwe̱le̱ biso̱ ná jangame̱n be̱ we̱lisane̱. Ye ná e no̱ngo̱ ponda ná ba bena be̱n wa ke̱ o dia muna bemeye ná wā nde ekoke̱l’a moto. Nde be̱ mbaki ná Yehova a si mombwa je̱ne̱ne̱ lo̱ngo̱ l’eboko buka te̱. Yehova a bi wa bwam, a bi pe̱ nje weno̱ ná o bola. (1 Sam. 16:7) Bola ná mulatako mo̱ngo̱ na Loba mu be̱ ngińa. Nje yongwane̱ David o bola nika ye nde ná a ta be̱ a nina bewekedi ba Yehova. A dutea pe̱ nje be mokwe̱le̱no̱ mo̱ jombwea Muwekedi. (Mye. 8:4, 5; 139:14; Rom. 1:20) Lambo dipe̱pe̱ weno̱ ná o bola le nde ná o baise̱ Yehova ná embe̱ wa. K’eyembilan, mako̱m mo̱ngo̱ m’esukulu mō̱ ma mayo̱ye̱ wa ońolana we Mboṅ a Yehova e? Yete̱na e, kane̱ Yehova ná ongwane̱ wa o buka mi mitakisan. We̱le̱ pe̱ o ebolo malea o maso̱no̱ o Eyal’ao, o kalat’asu i se̱medi o Bibe̱l na o sinima. Ponda te̱ o me̱nde̱no̱ je̱ne̱ ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ wa o buka mitakisan, o me̱nde̱ bata lakisane̱ mo̱. O mbata nika, bane̱ ba me̱ne̱ te̱ ne̱ni o mase̱me̱ye̱no̱ na Yehova, ba mabata lakisane̱ wa.

Beso̱mbe̱ ba bonasango be ná bongwane̱ bane̱ o mbadi jita (Ombwa mongo 8-9)

8-9. Nje yongwane̱ David o we̱lisane̱ natē̱ a botea janea e, nje pe̱ nik’e mokwe̱le̱no̱ beso̱mbe̱ ba bonasango e?

8 Jombweye mitakisan mipe̱pe̱ David a lembe̱no̱. Ombusa mo̱ jo̱kisabe̱ kiṅe̱, David a ta angame̱n jenge̱le̱ mimbu jita obiana a mabotea janea ka kiṅ’a Yuda. (1 Sam. 16:13; 2 Sam. 2:3, 4) Nje yongwane̱ mo̱ niponda ńe̱se̱ o be̱ we̱lisane̱ e? O mulopo ma bo̱bo̱, David a we̱le̱ nde mo̱me̱ne̱ mususu o nje eno̱ ná a bola. K’eyembilan, niponda a tano̱ a ja o mundi ma Bonafilistia ka ńambumwa, David a bolane̱ ni ponda o janane̱ basingedi ba Israel. Bola la nika longwane̱ ná a tate myoyo ma Yuda.—1 Sam. 27:1-12.

9 Nje eyembilan a David e mokwe̱le̱no̱ beso̱mbe̱ ba bonasango e? Bola nje ye̱se̱ weno̱ ná o we̱le̱ bola o jongwane̱ bonasango. Jombweye nje munasango mō̱ nu belabe̱ ná Ricardo a kusino̱. * Botea o mimbu mao ma mūtu, a ta a pula be̱ paonia ńa pond’a mususu. Nde batudu ba langwedi mo̱ ná a si bedi o be̱ be̱be̱. O mulopo ma bo̱bo̱ to̱so̱ linga, a bati nde tombise̱ ponda o dikalo. Mo̱ ná: “No̱nge̱le̱ te̱ nje e tombi, na me̱ne̱ ná e ta e pula mba ná na bate o ńaka. Na botedi pe̱pe̱le̱ bato be̱se̱ ba lee̱le̱ ńo̱ngi o dikalo, na boṅsane̱ pe̱ pe̱pe̱le̱ te̱. Na mba na botea tombise̱ jokwa lam la Bibe̱l laboso. Nika na tano̱ na bata te̱ dikalo, nika pe̱ nde na tano̱ na bata be̱ne̱ mbaki.” Tatan Ricardo a nibolea ka paonia ńa pond’a mususu, e pe̱ nde muboledi o mwemba.

10. Nje David a bolino̱ buńa bō̱ obiana a mano̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa e?

10 Jombweye lambo dipe̱pe̱ di po̱yedi David. Niponda mo̱ na bato bao ba tano̱ bambumwa, buńa bō̱ ba ta bese̱le̱ mbia mabu na babo̱ bala o bila. Ombus’abu, basingedi bō̱ ba po̱i na babo̱ balane̱ mbia mabu o mikoma. David a wusa kwala ná, kana eno̱ mwane̱ bila nunde̱ne̱, mo̱me̱ne̱ e ná a so̱ mwano o sunga mbia mabu. O diwengisan, a baise̱ nde Yehova jongwane̱. Tongwea na prisi Abiatar, David a baise̱ Yehova ná: “Na bupe̱ mu mulo̱ṅ e?” Na Yehova alabe̱ David ná a bole nika, a bola pe̱ mo̱ mbaki ná a me̱nde̱ tongwe̱le̱. (1 Sam. 30:7-10) Nje mi myango meno̱ ná mokwe̱le̱ wa e?

Beso̱mbe̱ ba bonasango bangame̱n wasa malea o mbasan ma batudu (Ombwa dongo 11)

11. Nje wangame̱nno̱ bola obiana o mano̱ngo̱ bedomsedi e?

11 Obiana o mano̱ngo̱ bedomsedi, baise̱ bayedi bo̱ngo̱ malea. We pe̱ ná o sisea batudu bou be̱be̱ ná o kuse malea ma bwam. Yehova a lakisane̱ babo̱, wa pe̱ we ná o lakisane̱ babo̱. Yehova a me̱ne̱ nde babo̱ ka “mabea” ońola mwemba. (Efe. 4:8) O me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam, yete̱na wembilane̱ dube̱ labu, o bupe̱ pe̱ malea ma bwam ba mabolano̱ wa. Tatan jombweye nje jeno̱ ná jokwa n’eyembilan a kiṅe̱ Asa.

OKWA NA KIṄE̱ ASA

12. Njika bede̱mo ba bwam kiṅe̱ Asa a tano̱ a be̱ne̱ ponda a botedino̱ janea e?

12 Ponda kiṅe̱ Asa a tano̱ eso̱mbe̱, a ta a be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, a be̱ pe̱ ngiń’a mulema. K’eyembilan, ponda a timbino̱ kiṅe̱ ombusa kwed’a sango ao Abiya, a botedi o sumwa njimbidi o ekombo ye̱se̱. A ta pe̱ “anea Yuda o pulise̱ Yehova, Loba la basango babu, na ne̱nge̱ myeka na mambenda.” (2 Myan. 14:1-7) Ponda Sera, mot’a Etiopia pe̱ a po̱ino̱ janane̱ Yuda na mulo̱ṅ ma 1 000 000 (idun) bato ba bila, Asa a bolane̱ dibie̱, a wasa jongwane̱ la Yehova, a kwala ná: “A Yehova, e titi wa bwambi o jongwane̱ nubo̱bi to̱ ńangińa. Ya jongwane̱ biso̱, a Yehova, Loba lasu, ebanja di mase̱me̱ye̱ nde na wa.” Be byala be malee̱ ná Asa a ta a be̱ne̱ dube̱ dinde̱ne̱ ná Yehova e ná a sunga mo̱ na tumba lao. Asa a ta a lakisane̱ Sango ao ńe o mo̱ń, “na Yehova a dipa bato ba Etiopia.”—2 Myan. 14:8-12.

13. Nje e po̱yedi kiṅe̱ Asa ombusa ponda e, ońola nje pe̱ e?

13 Ye mbale̱ ná e si ta bu ná Asa anane̱ mulo̱ṅ ma 1 000 000 (idun) a bato ba bila; nde a tongwe̱le̱ ońolana a ta a se̱me̱ye̱ na Yehova. Nde ponda mitakisan misadi mi po̱ino̱, Asa a si wasi pe̱ jongwane̱ la Yehova. Kiṅe̱ Baesa ńa Israel a po̱ino̱ o janane̱ mo̱, Asa a wasi nde jongwane̱ omboa kiṅ’a Siria. Be bedomsedi be wanedi nde mo̱ mbeu a ńolo! Na Yehova a kwalane̱ Asa tongwea na muto̱ped’ao ńa mudī Hanani ná: “Kana o se̱medino̱ na kiṅ’a Siria, o si se̱me̱ye̱ na Yehova, Loba lo̱ngo̱, mulo̱ṅ ma kiṅ’a Siria mu busi wa o mā.” Botea ni ponda Asa a ta nde bila mo̱ na mo̱. (2 Myan. 16:7, 9; 1 Ki. 15:32) Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

14. Ne̱ni weno̱ ná o se̱me̱ye̱ na Yehova e, bupisane̱ 1 Timoteo 4:12 nje pe̱ o me̱nde̱no̱ tombwane̱ ke̱ o boli nika e?

14 Benga be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, o benge pe̱ lakisane̱ Yehova. Ponda o dubisabe̱no̱, o lee̱le̱ ná o be̱n dube̱ dinde̱ne̱, o lakisane̱ pe̱ Yehova. Yehova pe̱ a bo muńe̱nge̱ jita o kasa wa o mbia mao. Nje wangame̱nno̱ so̱ bola tatan ye nde ná o benge se̱me̱ye̱ na Yehova. Ye ná e be̱ wa lambo di bo̱bi o se̱me̱ye̱ na Yehova ke̱ o mapula no̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa, nde nje o me̱nde̱no̱ bola jombwea mane̱ mambo e? Ye mweńa jita ná o se̱me̱ye̱ na Yehova ke̱ o mano̱ngo̱ to̱ njika bedomsedi, nate̱na mo̱me̱ne̱ be be mombweye̱ longe̱le̱ la ńolo, ebol’a musawedi, na mambo o mabupe̱no̱ o longe̱! O si lakisane̱ dibie̱ lo̱ngo̱. O diwengisan, wasa bete̱sedi ba Bibe̱l be ná bongwane̱ wa o bete̱medi bo̱ngo̱, o we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. (Min. 3:5, 6) O boli te̱ nika, Yehova a me̱nde̱ bwane̱ wa muńe̱nge̱, mwemba pe̱ mu bola wa edube.—Langa 1 Timoteo 4:12.

OKWA NA KIṄE̱ YOSAFAT

15. Bupisane̱ 2 Myango 18:1-3; 19:2, njika mawuse̱ kiṅe̱ Yosafat a po̱ngino̱ e?

15 Ye mbale̱ ná, ka nje te̱ yeno̱ na bato be̱se̱ ba titi ke̱nge̱nge̱, o me̱nde̱ pe̱ po̱ngo̱ mawuse̱ ponda iwo̱. Nde nik’e s’angame̱n jeka wa ná o bole nje ye̱se̱ ngud’ango̱ e madie̱le̱no̱ wa o ebol’a Yehova. Jombweye eyembilan a kiṅe̱ Yosafat. A ta a be̱ne̱ jita la bede̱mo ba bwam. O mimbu mao m’eso̱mbe̱, “a ta nde a pulise̱ Loba la sango ao, a ne̱nge̱ pe̱ myeka mao.” A ta pe̱ a loma banedi bao o wala lee̱ o mindi ma Yuda. (2 Myan. 17:4, 7) Nde to̱ na man me̱se̱, ponda iwo̱ Yosafat a no̱ngi bedomsedi ba bobe. Bedomsedi ba bobe a no̱ngino̱ buńa bō̱, be tute̱le̱ Yehova o bola mo̱ malea tongwea na muto̱ped’ao ńa mudī mō̱. (Langa 2 Myango 18:1-3; 19:2.) Njika belēdi min myango meno̱ ná mokwe̱le̱ wa e?

Beso̱mbe̱ ba bonasango bena be ngiń’ebolo, beno̱ pe̱ ná ba lakisane̱ be makusa dina la bwam (Ombwa dongo 16)

16. Nje myango ma Rajeev mi mokwe̱le̱no̱ wa e?

16 Emea malea, o we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. Yen ebe, kapo̱ ka jita la beso̱mbe̱ ba bonasango, ye wa ndutu o we̱le̱ ebol’a Yehova o epol’a boso o longe̱ lo̱ngo̱. Nde o si bo̱bo̱. Maka nje e po̱yedi eso̱mb’a munasango ewo̱ e belabe̱ ná Rajeev. A dia a mo̱nge̱le̱ ponda a tano̱ ekoke̱le̱, mo̱ ná: “Ponda iwo̱, na si ta na bia nje nangame̱nno̱ bola o longe̱ lam. Kapo̱ ka jita la beso̱mbe̱, na ta na to̱ndo̱ bo̱l na nika, na ta pe̱ na to̱ndo̱ tombise̱ pond’a bwam buka wala o ndongame̱n to̱ te̱ dikalo.” Nje yongwane̱ mo̱ e? Mutudu mō̱ ńe muyao a ta a bola mo̱ malea. Rajeev mo̱ ná: “Ongwane̱ mba o dutea ońola bete̱sedi be o 1 Timoteo 4:8.” Rajeev a kasi ma malea na sibise̱ la ńolo nde a bata pe̱ jombwea nje yangame̱n be̱ mo̱ mweńa buka me̱se̱ o longe̱. Mo̱ ná: “Na no̱ngi bedomsedi o we̱le̱ mambo ma mudī o epol’a boso. Mimbu to̱ mininga ombusa mba we̱le̱ ma malea o ebolo, na te̱se̱be̱ ka muboledi o mwemba.”

BWESE̱ SANGO ANGO̱ ŃE O MO̱Ń MUŃE̱NGE̱

17. Ne̱ni ba bena ba mákokwe̱ mimbu ba masengano̱ ke̱ ba me̱ne̱ beso̱mbe̱ be mabolea Yehova e?

17 Bonasango na bonańango bena ba mákokwe̱ mimbu o mwemba ba to̱ndi bińo̱ beso̱mbe̱ lo maboleye̱ Yehova “na jo̱nge̱le̱ diwo̱” mwemba na babo̱! (Sef. 3:9) Be muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ne̱ni lo mabolano̱ ebolo e bakabe̱ bińo̱ na ko̱di, na ngudi ńe̱se̱ pe̱. Bińo̱ le tiki o miso̱ mabu.—1 Yohane 2:14.

18. Bupisane̱ Minia 27:11, ne̱ni Yehova a masengano̱ ke̱ a me̱ne̱ beso̱mbe̱ be mabolea mo̱ e?

18 A beso̱mbe̱ ba bonasango, lo si dimbea to̱ buńa ná Yehova a to̱ndi bińo̱, a lakisane̱ pe̱ bińo̱. A bīse̱ ná o mińa misukan, jita la beso̱mbe̱ be me̱nde̱ bola babo̱me̱ne̱ na jemea la wonja o ebol’ao. (Mye. 110:1-3) A bi ná lo to̱ndi mo̱, lo mapula pe̱ bolea mo̱ na ngud’ańu ńe̱se̱. Ońola nika, bińo̱ be̱ we̱lisane̱ na bane̱, lo be̱ pe̱ we̱lisane̱ na bińo̱me̱ne̱. Lo po̱ngi te̱ mawuse̱, bińo̱ kasa malea na beko̱kisedi lo makusano̱, le̱ne̱ ná nika e mawa nde na Yehova. (Bon. 12:6) Bińo̱ we̱ na ngińa ná lo bole to̱ njik’ebolo e bakabe̱ bińo̱. Omo̱ń a me̱se̱, e be̱ to̱ nje lo mabolano̱, bińo̱ bola ná Sango ańu ńe o mo̱ń a bwane̱ bińo̱ muńe̱nge̱.—Langa Minia 27:11.

MWENGE 135 Bebeledi ba ndolo ba Yehova: “A mun’am, be̱ dibie̱”

^ par. 5 Niponda beso̱mbe̱ beno̱ o longa mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova, ńo̱ng’abu ńe nde ná be bate bolea mo̱. Ná ba te̱se̱be̱ ka baboledi, bangame̱n o we̱ ná bene̱ belongi ba mwemba be lakisane̱ babo̱. Njika mambo so̱ beso̱mbe̱ beno̱ ná be bola ná te̱ite̱i e?

^ par. 9 Mina mō̱ ma wengisabe̱.