Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 10

Biso̱ be̱se̱ je ná jongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l o ńaka nate̱na o dubise̱

Biso̱ be̱se̱ je ná jongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l o ńaka nate̱na o dubise̱

‘Ńolo ńe̱se̱ e makusa bońaki, . . . kaponda dime̱ne̱ l’ebol’elongi te̱.’—EFE. 4:16.

MWENGE 85 Kasane̱ mō̱ na nune̱

EBONGOLO *

1-2. Ba nja be ná bongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o ńaka nate̱na o dubise̱ e?

“NJE na tano̱ nokwa o jokwa lam la Bibe̱l e ta e bwese̱ mba muńe̱nge̱. Na ta na bia ná mbale̱ ni. Ponda na botedino̱ sisea bonasango be̱be̱ nde ná wanno̱ mawengisan o longe̱ lam, na mba na dubisabe̱ pe̱.” Ben byala ba Amy nu maje̱ o Fiji be mabonde̱ mbale̱ po̱ ńe mweńa: Mokwe̱ Bibe̱l a kusi te̱ jongwane̱ la bene̱ belongi ba mwemba, a mapomane̱ ńaka nate̱na o dubise̱.

2 Mute̱ dikalo te̱ e ná ongwane̱ ba ba po̱i peńa o timba belongi ba mwemba. (Efe. 4:16) Leilani, paonia po̱ o Vanuatu mo̱ ná: “E yo̱ki kwalabe̱ ná dia diwo̱ di si makaka dibomba. Nika ńe pe̱ mbale̱ n’ebol’a timbise̱ bato bokwedi. Mwemba mwe̱se̱ nde mu mano̱nge̱ dongo o wana moto o mbale̱.” Ná muna a koke o mbad’a bwam, belongi ba mbia, mako̱m na balēdi b’esukulu nde ba mongwane̱ mo̱. Babo̱ be̱se̱ ba mabola muna malea, bokwe̱le̱ pe̱ mo̱ belēdi be mweńa. Nika pe̱ nde bonasango beno̱ ná ba be̱ eyembilan a bwam ońola bokwe̱ Bibe̱l, ba bola babo̱ malea na mome̱le̱ ma mongwane̱ babo̱ o ńaka nate̱na o dubise̱.—Min. 15:22.

3. Nje byala ba Ana, Dorin na Leilani be mokwe̱le̱no̱ wa e?

3 Ońola nje mutombise̱ jokwa la Bibe̱l angame̱nno̱ jemea jongwane̱ bane̱ bate̱ dikalo ba mawaneano̱ mokwe̱ Bibe̱l e? Maka nje Ana, paonia ńa tobotobo o Moldova a kwalino̱, “Ye ndutu jita ná moto mō̱ a we̱le̱ londise̱ ńo̱ng’a mokwe̱ Bibe̱l ye̱se̱ nate̱na o dubise̱.” Dorin ńe paonia ńa tobotobo o mulemlem ma mundi pe̱ mo̱ ná, “Ponda iwo̱, bane̱ bate̱ dikalo be ná ba kwala lambo di matape̱ mulema ma mokwe̱ Bibe̱l, lambo mba na si wusano̱ jo̱nge̱le̱.” Leilani a bati pe̱ ná, “Ndolo na muyao di malee̱le̱no̱ mokwe̱ Bibe̱l be ná bongwane̱ mo̱ o jemba ba nja be baboledi ba Yehova.”—Yohane 13:35.

4. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

4 Nde we ná o baise̱ ná, ‘Ne̱ni neno̱ ná nongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o ńaka nde ke̱ seto̱ mba nde na matombise̱ jokwa lao e?’ Jombwe nje jeno̱ ná di bola ke̱ moto a baise̱ biso̱ ná di die̱le̱ mo̱ o tombise̱ jokwa la Bibe̱l, na nje jeno̱ ná di bola ke̱ mokwe̱ Bibe̱l a nibotea jukea o ndongame̱n. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea nje batudu beno̱ ná ba bola o jongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l o ńaka nate̱na o dubise̱.

JALO TE̱ DIE̱LE̱ MOTO O TOMBISE̱ JOKWA LA BIBE̱L

We te̱ wala die̱le̱ moto o tombise̱ jokwa la Bibe̱l boṅsane̱ di jokwa (Ombwa mongo 5-7)

5. Nje wangame̱nno̱ bola ke̱ walo o die̱le̱ moto o tombise̱ jokwa e?

5 Mutombise̱ jokwa nde e mot’a boso nu be̱n mboṅ a jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o so̱ṅtane̱ Eyal’a Loba. Walo te̱ die̱le̱ mo̱ o jokwa lao, e̱ne̱ nde wame̱ne̱ ka mwenj’ao ń’ebolo. Ebol’ango̱ ye nde ná o sue̱le̱ mo̱. (Mul. 4:9, 10) Nje weno̱ ná o bola ná te̱ite̱i ná o be̱ mo̱ mongwanedi ńa bwam e?

6. Walo te̱ die̱le̱ moto o tombise̱ jokwa la Bibe̱l, ne̱ni weno̱ ná o we̱le̱ o ebolo bete̱sedi be o Minia 20:18 e?

6 Boṅsane̱ jokwa la Bibe̱l. Ka laboso, baise̱ mutombise̱ jokwa ná a langweye wa mambo mō̱ jombwea mokwe̱ Bibe̱l. (Langa Minia 20:18.) We ná o baise̱ mo̱ ná: “Nje o bino̱ jombwea mokwe̱ Bibe̱l e? Njika tema lo me̱nde̱no̱ jokwa e? Nje o mapulano̱ ná a kombe̱ o su la jokwa e? Nje nangame̱nno̱ bola to̱ ná s’angame̱nno̱ bola e, nje nangame̱nno̱ kwala to̱ ná s’angame̱nno̱ kwala e? Ne̱ni neno̱ ná nongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o ńaka e?” Ye mbale̱ ná mutombise̱ jokwa a si me̱nde̱ langwea wa mambo m’esoka ma longe̱ la mokwe̱ Bibe̱l, nde nje a me̱nde̱no̱ langwea wa ye ná yongwane̱ wa. Ńamuloloma mō̱ nu belabe̱ ná Joy a yo̱ki kwalea yi ńai a mambo na ba ba madie̱le̱ mo̱ o tombise̱ mokwa. Mo̱ ná: “Nika e mongwane̱ mwenj’am ná dikalo o jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l na bia pe̱ nje kwala o pond’a jokwa.”

7. Ońola nje wa nu madie̱le̱ nupe̱pe̱ o tombise̱ jokwa wangame̱nno̱ boṅsane̱ di jokwa e?

7 Walo te̱ die̱le̱ moto o tombise̱ jokwa, boṅsane̱ nje lo me̱nde̱no̱ jokwa. (Esra 7:10) Munasango Dorin di kwaledino̱ omo̱ń mo̱ ná: “Ne muńe̱nge̱ ke̱ mwenj’am ńa dikalo a boṅsane̱ jokwa. E so̱ ná a wana jongwane̱ dinde̱ne̱ o pond’a jokwa.” O mbata nika, mokwe̱ Bibe̱l a me̱nde̱ je̱ne̱ ná bińo̱ babane̱ lo boṅsane̱ bwam, nika ńe pe̱ nde mo̱ eyembilan a bwam. To̱ e be̱ nde ná o titi ná o boṅsane̱ jokwa o njiba, no̱ngo̱ son a ponda o so̱ mato̱ti mande̱ne̱ ná o be̱ne̱ mo̱ o mulopo.

8. Ne̱ni weno̱ ná o bola ná mika mo̱ngo̱ mi tape mulema ma mokwe̱ Bibe̱l e?

8 Muka mwe mweńa jita ke̱ je o tombise̱ jokwa la Bibe̱l, ońola nika dutea oboso ba ponda nje o me̱nde̱no̱ kwala yete̱na ba baise̱ wa ná o kane̱. Muka mo̱ngo̱ mu me̱nde̱ so̱ tapa mulema ma mokwe̱ Bibe̱l. (Mye.141:2) Hanae ńe o Yapan a dia a mo̱nge̱le̱ mika ma munańango nu ta nu die̱le̱ mutombise̱ mo̱ jokwa. Mo̱ ná: “Na maki ná a ta a be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova, mba pe̱ na puli be̱ ka mo̱. A ta pe̱ a tuba dina lam o mika mao, nik’e ta e bwese̱ mba muńe̱nge̱ jita.”

9. Bupisane̱ Yakobo 1:19, nje weno̱ ná o bola o be̱ mongwanedi ńa bwam e?

9 Sue̱le̱ mutombise̱ jokwa o pond’a jokwa. Omamuyovbi, paonia ná tobotobo po̱ ni maje̱ o Nijeria mo̱ ná: “Mwenj’a dikalo nu mabupe̱ jokwa e mweńa jita. A masue̱le̱ jokwa na iwiye̱, nde a si mato̱po̱ jita ebanja a bi ná mutombise̱ jokwa nde a madie̱le̱.” Ne̱ni weno̱ ná o bia njika ponda wangame̱nno̱ to̱po̱ na nje kwala e? (Min. 25:11) Lambe̱ toi bwambwam niponda mutombise̱ jokwa na mokwe̱ Bibe̱l beno̱ to̱po̱. (Langa Yakobo 1:19.) Na nika nde weno̱ ná o wana jongwane̱ o ponda ni te̱nge̱n. Nde wangame̱n dutea obiana o mato̱po̱. K’eyembilan o si to̱po̱ jita, o si ke̱ mutombise̱ jokwa bwambo o mudumbu, to̱ jinge̱le̱ to̱ti dipe̱pe̱ le diwengisan na nje bińo̱ leno̱ jokwa. Nde o patape̱m, we ná o bola jo̱nge̱le̱, eyembilan to̱ baise̱ myuedi ná wongwane̱ o teleye̱ to̱ti bińo̱ leno̱ jokwa. Ponda iwo̱, we ná o si be̱ne̱ lambo la kwala jombwea jokwa. Nde o sesi te̱ mokwe̱ Bibe̱l, o lee̱le̱ pe̱ mo̱ ná o be̱n ponda ońol’ao nik’e mongwane̱ mo̱ o ńaka.

10. Ne̱ni myango mo̱ngo̱ meno̱ ná mongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l e?

10 Langwa myango mo̱ngo̱. Epolo ye̱ne̱ne̱ te̱, langwea mokwe̱ Bibe̱l o patape̱m ne̱ni wokono̱ mbale̱, ne̱ni o bukino̱ mitakisan mō̱, to̱ ne̱ni we̱nno̱ dia la Yehova o longe̱ lo̱ngo̱. (Mye. 78:4, 7) Yen ebe myango mo̱ngo̱ me nde ná te̱ite̱i nje a be̱nno̱ ńo̱ngi o senga. Me ná mouse̱ dube̱ lao, mi tute̱le̱ pe̱ mo̱ o benga ńaka nate̱na o dubise̱. Me pe̱ ná mongwane̱ mo̱ o bia ne̱ni buka mitakisan a be̱nno̱. (1 Pet. 5:9) Gabriel, paonia po̱ ńe o Bresil, a dia a mo̱nge̱le̱ nje yongwane̱ mo̱ ke̱ e o jokwa Bibe̱l. Mo̱ ná: “Ponda na sengino̱ myango ma bonasango bō̱, na so̱ṅtane̱ ná Yehova a bi mitakisan masu. Ye pe̱ te̱ ná ba we̱li buka mo̱, ke̱ mba pe̱ ne ná.”

MOKWE̱ BIBE̱L A NIBOTEA TE̱ JUKEA O NDONGAME̱N

Biso̱ be̱se̱ je ná jongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l ná ba benge jukea o ndongame̱n (Ombwa dongo 11)

11-12. Ońola nje jangame̱nno̱ kasa mokwe̱ Bibe̱l ńukedi o ndongame̱n na muyao e?

11 Ná mokwe̱ Bibe̱l a ńake nate̱na o dubise̱, angame̱n jukea o ndongame̱n ponda ye̱se̱ na busane̱ pe̱ tombwane̱ oten. (Bon. 10:24, 25) Mutombise̱ jokwa a me̱nde̱ bele̱ mo̱ ná ukeye o ndongame̱n. Ukedi te̱, biso̱ be̱se̱ je ná jembe̱ mo̱ ná a benge po̱ o Ndabo a Janea. Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e?

12 Kasa mokwe̱ Bibe̱l na muyao. (Rom. 15:7) Di kasi te̱ mokwe̱ Bibe̱l bwam, a me̱nde̱ be̱ne̱ ńo̱ng’a benga jukea o ndongame̱n. Soma mo̱ na muyao, o lee̱ pe̱ mo̱ bonasango bape̱pe̱ esibe̱ kwala to̱ bola lambo le ná di takise̱ mo̱. O si kwala ná a be̱n moto nu mombweye̱ mo̱, ye ná e be̱ ná mutombise̱ mo̱ jokwa a si bedi po̱, to̱ ná a walame̱ne̱ na mambo mape̱pe̱. Lambe̱ toi o senga nje a makwalano̱, o lee̱le̱ pe̱ ná o mombwea mo̱ na mbale̱. Ne̱ni mbad’ango̱ ńa kasa mo̱ ńeno̱ ná ńongwane̱ mo̱ e? Maka nje e po̱yedi Dmitrii nu dubisabe̱ ye we̱nge̱ mimbu to̱ mininga, na ńe pe̱ boleye̱ ka muboledi. A dia a mo̱nge̱le̱ nged’a boso ukedino̱ o ndongame̱n, mo̱ ná: “Munasango mō̱ a ta e̱ne̱ ná ne o bwa bo̱ngo̱ o jingea o Ndabo a Janea, na mo̱ ingane̱ mba na muyao. Bato jita ba po̱i soma mba. Na ta mańaka jita. Nik’e bwese̱ mba muńe̱nge̱ kańena ńo̱ng’am e ta nde ná ndongame̱n e be̱ buńa te̱. Nik’e si ta e mápo̱ye̱ mba to̱ buńa.”

13. Ne̱ni eyembilan ango̱ ya bwam yeno̱ ná yongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l e?

13 Be̱ eyembilan a bwam. Bedangwedi bo̱ngo̱ be ná bongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o be̱ mbaki ná a so̱i mbale̱. (Mat. 5:16) Vitalii ńe paonia o Moldova mo̱ ná: “Ne̱nno̱ ne̱ni bane̱ o mwemba ba madie̱le̱no̱ longe̱ labu, ba maduteano̱, na bedangwedi babu pe̱, na so̱ṅtane̱ ná Mboṅ a Yehova ye nde baboledi ba Loba na mbale̱.”

14. Ne̱ni eyembilan ango̱ yeno̱ ná yongwane̱ moto nupe̱pe̱ o ńaka e?

14 Ná mokwe̱ Bibe̱l a ńake nate̱na o dubise̱, angame̱n we̱le̱ nje a mokwano̱ o ebolo. Nik’e titi bu ponda ye̱se̱. Nde e̱n te̱ ne̱ni we̱le̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo di mongwane̱no̱ wa, mo̱ pe̱ a mabe̱ne̱ ńo̱ngi o jembilane̱ wa. (1 Kor. 11:1) Jombweye myango ma Hanae di kwaledino̱ son a ponda. Mo̱ ná: “Na ta be̱ ne̱ne̱ bonasango ba mawe̱le̱ nje na tano̱ nokwa o ebolo. Na so̱ṅtane̱ so̱ ne̱ni mba pe̱ neno̱ ná nembe̱ bape̱pe̱, na lakise̱ babo̱, na lee̱le̱ pe̱ babo̱ ndolo. Ba bonasango ba ta nde ba to̱po̱ bwam jombwea bane̱ ponda ye̱se̱. Na ta na pula jembilane̱ babo̱.”

15. Ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ Minia 27:17 o ebolo jombwea mokwe̱ Bibe̱l e?

15 Wasa o be̱ diko̱m la mokwe̱ Bibe̱l. Niponda mokwe̱ Bibe̱l eno̱ jukea o ndongame̱n, benga lee̱le̱ ná o mombwea mo̱ na mbale̱. (Fil. 2:4) Keka bata bia mo̱ bwam. We ná o sesa mo̱ ońola mawengisan eno̱ wana o longe̱ lao, o baise̱ mo̱ ne̱ni jokwa lao di malano̱, ne̱ni mbia mao mu jaino̱ na ne̱ni ebol’ao e malano̱. Nika ńe ná e bola ná bińo̱ lo be̱ batabata. Nde no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná o si baise̱ mo̱ myuedi me ná mi takise̱ mo̱. O timbi te̱ diko̱m la mokwe̱ Bibe̱l, we ná wongwane̱ mo̱ o ńaka nate̱na o dubise̱. (Langa Minia 27:17.) Hanae di kwaledino̱ son a ponda ā nde paonia ńa pond’a mususu tatan. A dia a mo̱nge̱le̱ ponda a botedino̱ jukea o ndongame̱n, mo̱ ná: “Ponda na botedino̱ be̱ne̱ mako̱m o mwemba, na ta musunga o jukea o ndongame̱n, to̱ na wo̱lo̱. Na ta muńe̱nge̱ o be̱ na mako̱m mam ma peńa, nika ńongwane̱ mba o bo̱le̱ mulatako na ba ba si maboleye̱ Yehova. Na ta na pula be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova na bonasango. Na mba na no̱ngo̱ so̱ bedomsedi o dubisabe̱.”

16. Nje epe̱pe̱ weno̱ ná o bola o jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l ná e̱ne̱ ná e nde elong’a mwemba e?

16 Niponda mokwe̱ Bibe̱l eno̱ benga ńaka, na po̱ngo̱ pe̱ miwe̱n o wana mawengisan o longe̱ lao, ongwane̱ mo̱ o je̱ne̱ ná e nde elong’a mwemba. Edī a kasa la be̱n ye ná yongwane̱ wa o bola nika. (Bon. 13:2) O̱nge̱le̱ te̱ ponda a tano̱ mokwe̱ Bibe̱l, Denis nu maboleye̱ o Moldova mo̱ ná: “Ponda ye̱se̱, bonasango ba ta be̱ ba bele̱ biso̱ na munj’am o tombise̱ pond’a bwam na babo̱. Ba langwedi biso̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ babo̱. Nika ńembe̱ biso̱. Yi pond’a bwam yongwane̱ biso̱ o be̱ mbaki ná di mapula bolea Yehova, na ná di me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱ le bonam.” Mokwe̱ Bibe̱l a timbi te̱ mute̱ dikalo, we pe̱ ná o bele̱ mo̱ ná a die̱le̱ wa o dikalo. Munasango Diego ńe o Bresil mo̱ ná: “Bonasango jita ba ta be̱ ba baise̱ mba ná na die̱le̱ babo̱ o dikalo. Nik’e boli ná na bie babo̱ bwam. Nika nokwe̱le̱ mba mambo jita, e bola pe̱ ná na be̱ batabata na Yehova na Yesu.”

NJIKA JONGWANE̱ BATUDU BENO̱ NÁ BA WANA E?

A batudu, muyao mańu mwe ná mongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l o ńaka (Ombwa dongo 17)

17. Ne̱ni batudu beno̱ ná bongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l e?

17 Ombwea bokwe̱ Bibe̱l. A batudu, ndolo ńena lo malee̱le̱no̱ bokwe̱ Bibe̱l ńe ná ńongwane̱ babo̱ o ńaka nate̱na o dubise̱. Mo̱ bińo̱ le ná lo no̱ngo̱ ponda o kwala na bokwe̱ Bibe̱l ponda te̱ o ndongame̱n e? Ba me̱nde̱ so̱ṅtane̱ ná lo mombwea babo̱ yete̱na lo ne̱nge̱ mina mabu, sepo̱n ke̱ ba nibola malabe̱. Mo̱ bińo̱ le ná lo bola ná ponda na ponda te̱ lo die̱le̱ mute̱ dikalo o tombise̱ jokwa la Bibe̱l e? Bińo̱ le ná lo wanea mokwe̱ Bibe̱l jongwane̱ dinde̱ne̱. Jackie ńe paonia o Nijeria mo̱ ná: “Bokwe̱ Bibe̱l jita ba yo̱ki ńaka o bia ná munasango ńe o die̱le̱ mba o tombise̱ jokwa labu e nde mutudu. Mokwe̱ Bibe̱l mō̱ a kwali ná: ‘Pasto ń’ebas’am a titi ná a bola nika to̱ buńa. A mape̱pe̱le̱ nde bam’bwaṅ buka te̱, na yete̱na ba masawea mo̱!’” Tatan nu mokwe̱ Bibe̱l a nukea o ndongame̱n.

18. Ne̱ni batudu beno̱ ná ba we̱le̱ o ebolo nje e kwalabe̱ o Bebolo 20:28 e?

18 Wanea batombise̱ mokwa jongwane̱, wembe̱ pe̱ babo̱. A batudu, lo be̱n m’bē̱ munde̱ne̱ ma jongwane̱ bonasango o be̱ bate̱ dikalo ba bwam, na tombise̱ pe̱ mokwa ma Bibe̱l o mbad’a bwam. (Langa Bebolo 20:28.) Yete̱na mute̱ dikalo e o bwa iso̱n o tombise̱ jokwa la Bibe̱l oboso bo̱ngo̱, wa tombise̱ di jokwa. Jackie, di kwaledino̱ omo̱ń mo̱ ná: “Batudu ba yo̱ki baise̱ mba ponda ye̱se̱ ne̱ni mokwa mam ma Bibe̱l ma malano̱. Na be̱n te̱ mitakisan o tombise̱ jokwa, ba mabola mba malea.” Batudu be ná ba wanea batombise̱ mokwa jongwane̱ dinde̱ne̱ na jembe̱ pe̱ babo̱ o be̱ titimbe̱. (1 Tes. 5:11) Jackie a bati ná: “Na to̱ndi ke̱ batudu ba membe̱ mba, na ke̱ ba masesa mba ońola ntu mam. Yi ńai a byala be malo̱ko̱ mba ka nje te̱ dibonde la madiba ma mulo̱lo̱ko̱ di malo̱ko̱no̱ moto nu dango owas’a wei. Byala babu ba muyao be mabatea mba mbaki na muńe̱nge̱ o ebol’am ya tombise̱ mokwa ma Bibe̱l.”—Min. 25:25.

19. Njika muńe̱nge̱ biso̱ be̱se̱ jeno̱ ná di bwa e?

19 To̱ e be̱ nde ná di si be̱n jokwa la Bibe̱l jeno̱ tombise̱ tatan, je te̱ nde ná jongwane̱ moto o ńaka nate̱na o dubise̱. Esibe̱ to̱po̱ jita, je ná di sue̱le̱ mutombise̱ jokwa yete̱na di boṅsane̱ bwam. Je ná di wasa be̱ mako̱m ma bokwe̱ Bibe̱l ke̱ ba po̱i o Ndabo a Janea, je pe̱ ná di be̱ babo̱ byembilan ba bwam. Batudu be ná bembe̱ bokwe̱ Bibe̱l ke̱ ba mombwea babo̱. Be pe̱ ná bembe̱ batombise̱ mokwa ke̱ ba mawanea babo̱ jongwane̱ na sesa pe̱ babo̱. Se̱ muńe̱nge̱ jeno̱ ke̱ di boli lasu dongo to̱ e be̱ nde son o jongwane̱ moto o to̱ndo̱ na bolea Tet’asu Yehova.

MWENGE 79 Okwe̱le̱ babo̱ ná ba tingame̱ o dube̱

^ par. 5 Bō̱ basu ba si be̱n mokwa ma Bibe̱l ba matombise̱no̱. Nde biso̱ be̱se̱ je ná jongwane̱ moto o ńaka nate̱na o dubise̱. O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea nje mō̱ ńasu te̱ eno̱ ná a bola o jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o ńaka natena o dubise̱.