1. Bupisane̱ Mateo 24:9, ońola nje di s’angame̱nno̱ ńaka yete̱na wase e singe̱ biso̱ e?

YEHOVA a weki biso̱ ná di to̱nde bane̱, biso̱ pe̱ di to̱ndo̱be̱. Moto a singe̱ so̱ te̱ biso̱, nika ńe ná e takise̱ biso̱ jita, pondapo̱ e bwese̱ na biso̱ bo̱ngo̱. K’eyembilan, Georgina munańango mō̱ nu maje̱ o Europa mo̱ ná: “Ke̱ ne 14 mbu, ńango am a ta a singe̱ mba ońolana na mabolea Yehova. Na ta muso̱lo̱ki, ne̱ne̱ pe̱ biana ne nde mot’a bobe.” * Munasango Danylo mo̱ ná: “Ponda sonja i dipino̱ mba, i loa mba, i sisa pe̱ mba ońolana ne Mboṅ a Yehova, na bo bo̱ngo̱ na iso̱n jita.” Ni ńai a bosinga e mabwesane̱ ndutu, nde nika e titi biso̱ mańaka. Yesu a bīse̱ ná di me̱nde̱ singabe̱.—Langa Mateo 24:9.

2-3. Ońola nje bokwedi ba Yesu ba singabe̱no̱ e?

² Wase e singe̱ bokwedi ba Yesu. Ońola nje e? Ońolana kapo̱ ka Yesu, di “titi ba wase.” (Yohane 15:17-19) To̱ná di mabolano̱ manea edube, di si mowe̱ babo̱ to̱ byemban babu. Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde di mowe̱no̱. Di memba ná Loba nde a be̱n bwam o die̱le̱ mbel’a moto, nde Satan na ‘mbot’ao’ ba mate̱nge̱ne̱ nika. (Bbt. 3:1-5, 15) Di malangwa o dikalo ná Janea la Loba buka te̱ nde di me̱nde̱ bo̱le̱ mitakisan ma mbel’a moto, na ná son a ponda di Janea di me̱nde̱ ńo̱so̱ be̱se̱ bena ba mate̱nge̱ne̱ mo̱. (Dan. 2:44; Bbī. 19:19-21) Mun mwe̱ndi mwe nde ma bwam ońola bamilema mi sibi nde ma bobe ońola babole̱ bobe.—Mye. 37:10, 11.

 ³ Di singabe̱ pe̱ ońolana di mabupe̱ bete̱sedi ba Loba be te̱m ná sim. Be bete̱sedi be diwengisan jita na bete̱sedi ba nin wase. K’eyembilan, bato jita ba si me̱ne̱ ná ye bobe o be̱ne̱ milemlem ma bedangwedi ba mbamba bena ońol’ao nde Loba a ńamse̱no̱ bato ba Sodom na Gomora! (Yuda 7) Nika di mabupe̱no̱ nde bete̱sedi ba Bibe̱l jombwea yi ńai a bedangwedi, bato jita ba mayo̱ye̱ biso̱, ba makwala pe̱ ná di si mapula jemea bane̱ ka nje te̱ beno̱.—1 Pet. 4:3, 4.

4. Njika bede̱mo be mongwane̱ biso̱ o lembe̱ bosinga e?

⁴ Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o lembe̱ bosinga na lou e? Jangame̱n be̱ne̱ dube̱ di bam ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱. Kapo̱ ka nguba, dube̱ lasu le ná di ‘dimse̱ nke̱ti ma wea ma ńabobe.’ (Efe. 6:16) Nde di s’angame̱n be̱ne̱ dube̱ buka te̱, jangame̱n pe̱ be̱ne̱ ndolo. Ońola nje e? Ońolana ndolo “e si malinga.” E madibe̱le̱ na lembe̱ pe̱ mambo ma bobe me̱se̱. (1 Kor. 13:4-7, 13) Jombwe so̱ ne̱ni ndolo di be̱nedino̱ Yehova, bonasango asu na basingedi basu e mongwane̱no̱ biso̱ o lembe̱ bosinga.

5. Ne̱ni ndolo Yesu a tano̱ a be̱ne̱ye̱ Sango ńembe̱no̱ mo̱ e?

⁵ O bulu bo se̱le̱ obiana basingedi bao ba mabwa mo̱, Yesu a langwedi bokwedi bao ba jemea ná: “Na to̱ndi Tete̱, [ońola nika] na mabola pe̱ nde kana Tete̱ anedino̱ mba.” (Yohane 14:31) Ndolo Yesu a tano̱ a be̱ne̱ye̱ Yehova e boli mo̱ ngińa o lembe̱ mitakisan mi ta mi te̱me̱ mo̱ oboso. Ndolo di be̱nedino̱ Yehova pe̱ ńe ná ńongwane̱ biso̱ o bola nika.

6. Bupisane̱ Roma 5:3-5 ne̱ni baboledi ba Yehova ba masengano̱ niponda beno̱ lembe̱ bosinga ba nin wase e?

⁶ Ndolo baboledi ba Yehova ba be̱nedino̱ mo̱ e mongwane̱ babo̱ ponda ye̱se̱ o lembe̱ mitakisan. K’eyembilan, ponda mwemba ma bakaisedi bande̱ne̱ ma Bajū mwanedino̱ bokwedi ná ba si te̱ pe̱ dikalo, ndolo ońola Loba e tute̱le̱ babo̱ “o sengane̱ Loba buka bato.” (Bebolo 5:29; 1 Yohane 5:3) Ni ndolo ni bam me̱ne̱ nde e membe̱ bonasango asu ba matakisabe̱ na manea ma njo o nin we̱nge̱ o benga be̱ jemea. O mulopo ná bosinga ba nin wase bo bo̱bise̱ biso̱, je nde muńe̱nge̱.—Bebolo 5:41; langa Roma 5:3-5.

7. Nje jangame̱nno̱ bola ke̱ belongi ba mbia be mate̱nge̱ne̱ biso̱ e?

⁷ Yen ebe mitakisan masu mō̱ minde̱ne̱ mi mawa nde na belongi basu ba mbia. Ponda di botedino̱ jokwa mbale̱, pondapo̱ belongi basu ba mbia bō̱ bo̱nge̱le̱ nde ná jā pimbea. Bape̱pe̱ mo̱me̱ne̱ bo̱nge̱le̱ nde ná di niboa njou. (Kobisane̱ Marko 3:21.) Be na mo̱me̱ne̱ ba te̱nge̱ne̱ biso̱ na ngińa. Di s’angame̱n be̱ mańaka ke̱ nika e po̱yedi biso̱. Yesu a kwali ná: “Basingedi ba moto ba me̱nde̱ nde be̱ bona bao mo̱me̱ne̱.” (Mat. 10:36) Nde e be̱ to̱ ne̱ni belongi basu ba mbia be me̱ne̱no̱ biso̱, biso̱ di si singe̱ babo̱. Nika ndolo di to̱ndino̱ Yehova e mabatano̱ ńaka, nika pe̱ nde di mabatano̱ to̱ndo̱ bato. (Mat. 22: 37-39) Nde di si me̱nde̱ bula mambenda to̱ bete̱sedi ba Bibe̱l to̱ buńa ońolana di mapula bwese̱ mot’a benama muńe̱nge̱.

8-9. Nje yongwane̱ munańango mō̱ o lembe̱ mitakisan ma ngińa e?

⁸ Georgina di kwaledino̱ son a ponda, a we̱li be̱ jemea to̱ na mitakisan ma ngińa ma ńango. Georgina mo̱ ná:  “Biso̱ na ńango am nde di botedi o jokwe̱ Bibe̱l na Mboṅ a Yehova. Nde myo̱di mutoba ombusa nika, ńango am a botedi te̱nge̱ne̱ mba ponda na pulino̱ jukea o ndongame̱n. Na mba na so̱ ná a ta a be̱ne̱ mulatako na bato ba to̱bi jowe̱ la mbale̱, a ta a bolane̱ mo̱nge̱le̱ mabu ke̱ a makwalisane̱ mba. A ta pe̱ a loa mba, a duta mba ńo̱ o mulopo, a sengise̱ mba sese, a pimba pe̱ kalat’am. Na po̱ino̱ 15 mbu, na dubisabe̱. Ná na si bolea pe̱ Yehova, ńango am alo nde jese̱ mba o bolongi ba majese̱no̱ ngo̱ndedi i be̱n ńo̱ng’a jongwane̱, bō̱ babu ba ta ba ńo̱ banga, ba bola pe̱ mambo ma bobe. Mitakisan me ndutu o lembe̱ sepo̱n ke̱ mi mawa nde na moto ńangame̱n to̱nde̱ wa na jombwea pe̱ wa.”

⁹ Ne̱ni Georgina a we̱lino̱ o lembe̱ e? Mo̱ ná: “Buńa ńango am a botedino̱ takise̱ mba, bo buńa me̱ne̱ nde na tano̱ na wa bo̱le̱ bolanga ba Bibe̱l ńe̱se̱. Na ta so̱ mbaki ná na so̱i mbale̱, nik’e bola pe̱ ná na be̱ batabata na Yehova. Na ta na kane̱ mo̱, mo̱ pe̱ alabe̱ mika mam. Niponda na tano̱ o bo bolongi na ta nokwa Bibe̱l na munańango mō̱ o mbo’ao. Niponda ńe̱se̱, na ta na kusane̱ bonasango jembame̱ o Ndabo a Janea. Ba no̱ngi nde mba k’elong’abu ya mbia. Ne̱n na miso̱ ná Yehova e ngińa buka to̱ njika basingedi di be̱nno̱.”

10. Njika mbaki jeno̱ ná di be̱ne̱ye̱ Yehova Loba lasu e?

¹⁰ Ńamuloloma Paulo a tili ná to̱ lambo di titi ná di “pandise̱ biso̱ etum na ndol’a Loba ńe o Kristo Yesu.” (Rom. 8:38, 39) To̱ná jeno̱ ná di taka o pambo a ponda po̱, Yehova a me̱nde̱ be̱ biso̱ o mbasan ponda ye̱se̱ o lo̱ko̱ na jembe̱ pe̱ biso̱. Ka nje te̱ eyembilan a Georgina e lee̱no̱, Yehova a mabolane̱ pe̱ mbia masu ma mudī o jongwane̱ biso̱.

11. Ne̱ni ndolo Yesu a kwaledino̱ o Yohane 15:12, 13 ńongwane̱no̱ bokwedi bao e? Bola eyembilan.

¹¹ O bulu bwena bo se̱le̱ na kwed’ao, Yesu a langwedi pe̱te̱ bokwedi bao ba jemea ná ba to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱. (Langa Yohane 15:12, 13.) A ta a bia ná ndol’a mbale̱ e me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o benga be̱ne̱ jalatane̱ na lembe̱ pe̱ bosinga ba nin wase. Jombweye eyembilan a mwemba ma Tesalonika. Botea ponda  mu bokisabe̱no̱, belongi bao be botedi o takisabe̱. Nde ba bonasango ba timbi be̱ byembilan ba jemea na ndolo. (1 Tes. 1:3, 6, 7) Paulo ome̱le̱ babo̱ ná ba benge be̱ ndolo, ba “ńakeye oten.” (1 Tes. 4:9, 10) Ndolo e me̱nde̱ tute̱le̱ babo̱ o jembe̱ ba milema mi wo̱ledi na jongwane̱ pe̱ babo̱bi. (1 Tes. 5:14) Ba bupe̱ malea ma Paulo, ońolana mbu mō̱ ombusa nika, o leta lao di londe̱ maba a kwalane̱ babo̱ ná: “Ndolo bińo̱ be̱se̱ lo maleane̱le̱no̱ pe̱ e mato̱ndo̱ oteten a mō̱ ńańu te̱.” (2 Tes. 1:3-5) Ndol’abu ńongwane̱ babo̱ o lembe̱ mitakisan na mitusan.

12. O pond’a bila, ne̱ni bonasango o ekombo ewo̱ ba lee̱le̱no̱ mō̱ na nune̱ ndolo e?

¹² Jombweye eyembilan a Danylo di kwaledino̱ son a ponda, na munj’ao. Ponda bila be botedino̱ o mundi mabu, ba bengi jukea o ndongame̱n, ba we̱ o te̱ dikalo, na jabane̱ pe̱ da labu na bonasango. Buńa bō̱, sonja i ta i po̱ omboa Danylo. Mo̱ ná: “Ba kwalane̱ mba ná na to̱be dube̱ lam. Ponda na bangino̱, ba dipi nde mba, ba kumwa jangwa mba ngadi omo̱ń a mulopo o pula sisa mba. O wala labu, ba nangane̱ nde mba ná ba me̱nde̱ timba o po̱ nangane̱ munj’am na mińakisan. Nde bonasango ba pomane̱ we̱le̱ biso̱ o masin ná jale o mundi mupe̱pe̱. Na si me̱nde̱ dimbea ndol’a ba bonasango to̱ buńa. Di tunge̱no̱ o mu mundi, bonasango ba boli biso̱ da, bongwane̱ pe̱ mba o so̱ ebolo na bolongi! Biso̱ pe̱ di we̱li jongwane̱ bonasango bape̱pe̱ ba ta ba ńa bila mīla.” Myango ka min mi malee̱ ná ndol’a kriste̱n ńe ná ńongwane̱ biso̱ o lembe̱ bosinga.

13. Ne̱ni mudī musangi mu mongwane̱no̱ biso̱ o benga bolea Yehova to̱ e be̱ nde ná di singabe̱ e?

¹³ Yesu a langwedi bokwedi bao ná ba to̱nde basingedi babu. (Mat. 5:44, 45) Mo̱ e bo̱bi o bola nika e? Tomtom! Nde nika ńe ná e bolane̱ na jongwane̱ la mudī musangi ma Loba. O muso̱ngi ma bepuma ba mudī o be̱n ndolo, we̱lisane̱, muyao, pī na ko̱nji. (Gal. 5:22,23) Ben bede̱mo be mongwane̱ biso̱ o lembe̱ bosinga. Basingedi jita ba tuko mo̱nge̱le̱ mabu ońolana mom’abu, munj’abu, mun’abu, to̱ mo̱me̱ne̱ moyo mabu ma mboa be Mboṅ a Yehova ba lee̱le̱ babo̱ be bede̱mo. Jita la ba basingedi ba timbi  baboledi ba Yehova. Ye so̱ te̱ wa ndutu o to̱ndo̱ ba bena ba singe̱ wa ońolana o mabolea Yehova, baise̱ Yehova mudī musangi. (Lukas 11:13) Be̱ pe̱ mbaki ná bete̱sedi ba Yehova be te̱nge̱n ponda ye̱se̱.—Min. 3:5-7.

14-15. Ne̱ni Roma 12:17-21 ńongwane̱no̱ Yasmeen o lee̱le̱ mom’ao ndolo to̱ na mitakisan ma ngińa e?

¹⁴ Jombweye eyembilan a munańango mō̱ nu belabe̱ ná Yasmeen. Ponda a timbino̱ Mboṅ a Yehova mom’ao o̱nge̱le̱ nde ná ba lemse̱ nde Yasmeen, na mo̱ a keka jeka mo̱ ná a si bolea Loba. A botedi nde o loa mo̱, a tute̱le̱ pe̱ belongi ba mbia na mudied’ebasi mō̱ na mot’ewusu mō̱ o sema mo̱ na bake̱le̱ pe̱ mo̱ ná e o ńamse̱ ndabo ao ńa mbia. Mom’ao a ta be̱ ala o Ndabo a Janea o pond’a ndongame̱n o loa bonasango! Yasmeen a ta eya mbembe ońola ndutu a tano̱ a be̱ne̱.

¹⁵ O Ndabo a Janea, bonasango ba ta be̱ ba lo̱ko̱ Yasmeen bembe̱ pe̱ mo̱. Batudu bome̱le̱ mo̱ ná a we̱le̱ o ebolo byala ba Roma 12:17-21. (Langa.) Yasmeen mo̱ ná: “E ta ndutu. Nde na baise̱ Yehova jongwane̱, na po̱ngo̱ pe̱ miwe̱n o we̱le̱ o ebolo nje Bibe̱l e makwalano̱. Mom’am a ta be̱ a londe̱ te̱ mwe̱be̱ mbindo na m’boṅsan, na masangise̱ mo̱. A lou te̱ mba, na malabe̱ nde mo̱ na muyao. A kwedi te̱ diboa, nombwea mo̱.”

16-17. Nje eyembilan a Yasmeen e mokwe̱le̱no̱ wa e?

¹⁶ Ndolo Yasmeen a lee̱le̱no̱ mom’ao e wanedi mo̱ tombwane̱. Mo̱ ná: “Mom’am a botedi o lakisane̱ mba jita ebanja a ta a bia ná na ta nde na to̱po̱ mbale̱ ponda ye̱se̱. A botedi o lambe̱ye̱ mba toi n’edube ke̱ di makwala jombwea ebasi, emea pe̱ ná musango mu timbe oteten asu. Tatan a nitute̱le̱ mba ná nale o ndongame̱n. Longe̱ lasu la mbia di tuko ná bambam, je pe̱ musango. Ńo̱ng’am ńe nde ná mom’am emeye mbale̱ ná biso̱ babane̱ di boleye Yehova.”

¹⁷ Eyembilan a Yasmeen e malee̱ ná ndolo “e madibe̱le̱ me̱se̱, . . . e mapite̱ me̱se̱, e malembe̱ me̱se̱.” (1 Kor. 13:4, 7) Bosinga bwe ná bo be̱ ngińa, bo bwese̱ pe̱ biso̱ ndutu, nde ndolo e buki mo̱. E matukwa mo̱nge̱le̱ ma basingedi basu. E mabwese̱ pe̱ mulema ma Yehova muńe̱nge̱. Nde to̱ bato ba benga nde singe̱ biso̱, je te̱ nde ná di be̱ bonam. Ne̱ni e?

18. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ bonam ke̱ di singabe̱?

¹⁸ Yesu a kwali ná: “Bonam na bińo̱, ke̱ bato ba singe̱ bińo̱.” (Lukas 6:22) Di si mapo̱so̱ o singabe̱. Di titi pe̱ to̱ muńe̱nge̱ ke̱ di matakisabe̱ ońola dube̱ lasu. Nde ońola nje jeno̱ ná di be̱ bonam ke̱ di singabe̱ e? Ońola njo̱m ilalo. Ńaboso, je te̱ lembe̱ mitakisan, di mabwese̱ Loba muńe̱nge̱. (1 Pet. 4:13, 14) Ni londe̱ iba, dube̱ lasu di mabata be̱ tiki, di bata pe̱ be̱ ngińa. (1 Pet. 1:7) Ni londe̱ ilalo, di me̱nde̱ kusa bowe̱n—bwe nde longe̱ la bwindea.—Rom. 2:6, 7.

19. Ońola nje bamuloloma ba tano̱ muńe̱nge̱ ombusa babo̱ dipabe̱ e?

¹⁹ Ombusa bepumbwedi ba Yesu, bamuloloma ba bwane̱ bonam Yesu a tano̱ a kwala muńe̱nge̱. Ombusa babo̱ dipabe̱ na kusa o̱da ná ba si te̱ pe̱ dikalo, ba bo muńe̱nge̱. Ońola nje e? Ońolana “ba ta ba langabe̱ ka ba dongame̱n kuse̱ bosambo ońola dina la [Yesu].” (Bebolo 5:40-42) Ndolo ba tano̱ ba be̱ne̱ye̱ Mulēd’abu e ta ngińa buka bo̱ngo̱ ba basingedi babu. Ba lee̱le̱ pe̱ ni ndolo ninka ná “ba si ta bese̱le̱” langwa myango ma bwam. Jita la bonasango o nin we̱nge̱ be o benga bolea Yehova na jemea to̱ na mitakisan. Ba bi ná Yehova a si me̱nde̱ dimbea ebolo na ndolo ba lee̱le̱no̱ ońola dina lao.—Bon. 6:10.

20. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di mabupe̱ e?

²⁰ Wase e me̱nde̱ singe̱ biso̱ nate̱na o su la yen ebe̱yed’a mambo. (Yohane 15:19) Nde di s’angame̱n bwa bo̱ngo̱. Ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o jokwa di mabupe̱, Yehova a me̱nde̱ “jembe̱ na tata” bajemea bao. (2 Tes. 3:3) Di benge so̱ to̱ndo̱ Yehova, bonasango na bonańango asu na basingedi basu. Di bupe̱ te̱ man malea, jalatane̱ na dube̱ lasu ba me̱nde̱ benga be̱ ngińa, di sesa Yehova, di lee̱le̱ pe̱ ná ndolo e buki bosinga nate̱na o ’yidi.