1. Njika pat’a mitakisan baboledi ba Yehova ba malembe̱no̱ e?

MO̱ WE o lembe̱ mitakisan ma ngińa e? Yen ebe moto mō̱ o mwemba a bwese̱ wa ndutu. (Yak. 3:2) To̱so̱ mako̱m mo̱ngo̱ m’ebolo to̱ m’esukulu ma mayo̱ye̱ wa ońolana o mabolea Yehova. (1 Pet. 4:3, 4) To̱ ná belongi bo̱ngo̱ ba mbia be makeka jeka wa ná wukeye o ndongame̱n, to̱ te̱ dikalo. (Mat. 10:35, 36) Mi mitakisan me te̱ ngińa jita, we ná o dutea ná ye bwam ná o si bolea pe̱ Yehova. Nde e be̱ to̱ njika mitakisan weno̱ lembe̱, be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bola wa dibie̱ na ngińa o lembe̱ mo̱.

2. Bupisane̱ Roma 15:4, ne̱ni bolanga b’Eyal’a Loba bweno̱ ná bongwane̱ biso̱ e?

² Yehova a boli ná myango ma bato ba titi ke̱nge̱nge̱, bena ba lembe̱ mitakisan mi tilabe̱ o Eyal’ao. Ońola nje e? Ná di busane̱ belēdi oten. Nika nde Yehova a tute̱le̱no̱ ńamuloloma Paulo o tila. (Langa Roma 15:4.) Bolanga ba mi myango bwe ná bo bola biso̱ lo̱ko̱mea na dipita. Nde ná di busane̱ tombwane̱ oten, di s’angame̱n langa Bibe̱l buka te̱. Jangame̱n jese̱le̱ ná Betiledi be tukwe mo̱nge̱le̱ masu na tapa pe̱ milema masu. Nje jeno̱ ná di bola yete̱na di mapula bia ne̱ni lembe̱ mitakisan mō̱ ma tobotobo e? Je ná di bola man mambo mane̱i: (1) Kane̱, (2) Bolane̱ mo̱nge̱le̱, (3) Dutea, na (4) We̱le̱ o ebolo. Di kwaleye te̱ ne̱ni bola man mambo mane̱i diwo̱ te̱ ombusa dine̱. * Ombusa nika, di me̱nde̱ bolane̱ ni mbad’a jokwa Bibe̱l o busane̱ belēdi o nje e po̱yedi kiṅe̱ David na ńamuloloma Paulo.

3. Obiana o mabotea langa Bibe̱l nje wangame̱nno̱ bola e, ońola nje pe̱ e?

 ³ (1) Kane̱. Obiana o mabotea langa Bibe̱l, baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa o je̱ne̱ ne̱ni weno̱ ná o busane̱ tombwane̱ o nje o malano̱ langa. K’eyembilan, we te̱ pula bia ne̱ni lembe̱ mitakisan mō̱, baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa o so̱ bete̱sedi o Eyal’ao be mongwane̱ wa o bia nje bola.—Fil. 4:6, 7; Yak. 1:5.

4. Ne̱ni weno̱ ná o so̱lise̱ wame̱ne̱ o myango ma Bibe̱l e?

⁴ (2) Bolane̱ mo̱nge̱le̱. Yehova a weki biso̱ ńai jeno̱ ná di bolane̱ mo̱nge̱le̱ o mbad’a betańsedi. Ná o so̱lise̱ wame̱ne̱ o myango ma Bibe̱l, keka je̱ne̱ wame̱ne̱ oten, o we̱le̱ wame̱ne̱ o epol’a moto mi myango meno̱ kwalea. Keka je̱ne̱ nje nu moto e̱nno̱, o keke pe̱ senga ne̱ni a sengino̱.

5. Dutea le nde nje e, nje pe̱ ye ná yongwane̱ wa o dutea bwam e?

⁵ (3) Dutea. Dutea, nik’e mapula nde kwala ná o wase so̱ṅtane̱ nje weno̱ langa na ne̱ni nik’e mombweano̱ wa. Nik’e mongwane̱ wa o lata mo̱nge̱le̱ me̱se̱ ná o be̱ne̱ so̱ṅtane̱ la njiba la nje weno̱ langa. O langi te̱ Bibe̱l esibe̱ dutea, we nde ka moto nu be̱n bebolan ba jipane̱ nde nu titi o late̱ mo̱. O dutedi te̱, ye nde biana we nde o lata be bebolan be̱se̱ ná o busise̱ sup’a bwam. Ná o duteye o mbad’a bwam, we ná o baise̱ wame̱ne̱ min myuedi: ‘Nje moto min myango meno̱ kwalea a bolino̱ o lembe̱ mitakisan mao e? Ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ mo̱ e? Ne̱ni neno̱ ná na bolane̱ belēdi nokono̱ o lembe̱ mitakisan mam e?’

6. Ońola nje jangame̱nno̱ we̱le̱ o ebolo nje di mokwano̱ e?

⁶ (4) We̱le̱ o ebolo. Yesu a kwali ná di si we̱le̱ te̱ o ebolo nje di mokwano̱, je nde ka moto nu longi ndabo ao omo̱ń a mukoko. To̱ ná a bolino̱ ebolo na ngińa, miwe̱n mao me nde ewolo. Ońola nje e? Ońolana mùdi na mpupe ba po̱i te̱, bo bolongi bo mako̱. (Mat. 7:24-27) Nika pe̱ nde yeno̱ na biso̱, di kane̱ te̱, di bolane̱ mo̱nge̱le̱, di dutea pe̱, nde di si we̱le̱ nje jokono̱ o ebolo, miwe̱n masu mi me̱nde̱ nde be̱ ewolo. Niponda mitakisan na makekisan ba me̱nde̱no̱ po̱, ba si me̱nde̱ bomane̱ ná dube̱ lasu le ngińa. Nde joko te̱, di we̱le̱ pe̱ nje jokono̱ o ebolo, di me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam, di bata be̱ne̱ musango nde jouse̱ pe̱ dube̱ lasu. (Yes. 48:17, 18) Di bolane̱ ma mambo mane̱i di kwaledino̱, o je̱ne̱ nje mambo ma po̱yedi kiṅe̱ David meno̱ ná mokwe̱le̱ biso̱.

7. Njika myango ma Bibe̱l mena di malano̱ jombwea tatan e?

⁷ Mo̱ diko̱m diwo̱ to̱ elong’a mbia e bwese̱ wa ndutu e? Yete̱na e, myango ma Absalom mun’a kiṅe̱ David ńena nu bwese̱ sango ndutu, na nu wasi pe̱ suane̱ mo̱ janea me ná mongwane̱ wa.—2 Sam. 15:5-14, 31; 18:6-14.

8. Njika lambo weno̱ ná o bola ná o kuse jongwane̱ la Yehova e?

⁸ (1) Kane̱. Ombusa wa langa mi myango, langwea Yehova ne̱ni o masengano̱ jombwea nje ba bolane̱no̱ wa. (Mye. 6:7-10) Langwea mo̱ ná te̱ite̱i ne̱ni o masengano̱. Ombusa nika baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa o so̱ bete̱sedi ba Bibe̱l be ná bongwane̱ wa o lembe̱ mi mitakisan.

9. Nje e tombi oteten a David na Absalom e?

⁹ (2) Bolane̱ mo̱nge̱le̱. O̱nge̱le̱ mambo  ma bolan o mi myango, we̱ne̱ pe̱ ne̱ni kiṅe̱ David a takino̱. Mimbu jita min mun’ao Absalom eno̱ bola me̱se̱ ná a de mulema ma tumba la Israel. (2 Sam. 15:7) E̱nno̱ ná ponda ńā dongame̱n, a lom nde pe̱pi o Israel ńe̱se̱ o boṅsane̱ tumba ná di kase mo̱ ka kiṅ’abu. A boli na ná diko̱m la David diwo̱ la batabata lena di ta pe̱ di bola mo̱ malea, Ahitofe̱l, a late na mo̱. Absalom a te̱se̱ mo̱me̱ne̱ kiṅe̱, a keka pe̱ putea David ná a bwe mo̱, ńena yen ebe nu ta nu boa jita ni ponda. (Mye. 41:2-10) David a so̱ino̱ mu mwano, na mo̱ a ńa mīla. Na mulo̱ṅ ma bila ma Absalom mu botea janane̱ mulo̱ṅ ma David. Mulo̱ṅ ma David mu timbi buka, mun’ao Absalom pe̱ a bwabe̱.

10. Nje kiṅe̱ David a wusano̱ bola e?

¹⁰ Tatan keka te̱ bolane̱ mo̱nge̱le̱, o keke we̱le̱ wame̱ne̱ o epol’a David ná o so̱ṅtane̱ ne̱ni a sengino̱ ponda man me̱se̱ ma kweledino̱ mo̱. A ta a to̱ndo̱ Absalom, a lakisane̱ pe̱ Ahitofe̱l. Nde babo̱ babane̱ ba sambwe̱le̱ mo̱. Ba bwese̱ mo̱ ndutu jita, ba keka na mo̱me̱ne̱ bwa mo̱. David a wusa bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná mane̱ mako̱m mao pe̱ ma málata na Absalom, a si malakisane̱ pe̱ babo̱. A wusa pe̱ to̱ jo̱nge̱le̱ ná a titi pe̱ ná a lakisane̱ to̱ moto, a wasa ńa mīla na mo̱me̱ne̱. To̱so̱ a wusa jese̱le̱ ná mulema mu bo̱be mo̱. Nde David a si boli to̱ diwo̱ la man me̱se̱. O diwengisan, a we̱li buka mi mitakisan. Nje yongwane̱ mo̱ e?

11. Nje David a bolino̱ ke̱ e o bete̱medi ba ndutu e?

¹¹ (3) Dutea. Njika bete̱sedi weno̱ ná o busane̱ o mi myango e? Alabe̱ min myuedi, “Nje David a bolino̱ o lembe̱ mitakisan mao e?” A si pambilane̱, a no̱ngo̱ bedomsedi o musunga bena be titi dibie̱. Bo̱ngo̱ bo si boli pe̱ to̱ ná indeye o no̱ngo̱ bedomsedi. Nde a kane̱ nde Yehova ná ongwane̱ mo̱. Na mo̱ a wasa pe̱ jongwane̱ o mbasan ma mako̱m mao. A pomane̱ pe̱ we̱le̱ bedomsedi bao o ebolo. To̱ná David a tano̱ a bwa ndutu ninde̱ne̱, a s’ese̱le̱ lakisane̱ bane̱, a si kombe̱ pe̱ to̱ malinga. David a bengi lakisane̱ Yehova na mako̱m mao.

12. Ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ David e?

¹² Ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ David e? O po̱ngi te̱ muwaso, o me̱nde̱ so̱ ná Yehova a boli David ngińa ni ta ni pula mo̱ o lembe mi mitakisan. (Mye. 3:1-9) Yehova a namse̱ bedomsedi David a no̱ngino̱. A sue̱le̱ pe̱ mako̱m mao ma jemea mena man o tata kiṅe̱.

13. Ne̱ni weno̱ ná wembilane̱ David yete̱na moto a bwese̱ wa ndutu jita e? (Mateo 18:15-17)

¹³ (4) We̱le̱ o ebolo. Baise̱ wame̱ne̱ ná, ‘Ne̱ni neno̱ ná nembilane̱ David e?’ Ye ná e pula ná o pomane̱ no̱ngo̱ bedomsedi jombwea mitakisan mō̱. Bupisane̱ bete̱medi bo̱ngo̱, we ná o bupe̱ malea Yesu a bolino̱ o Mateo 18 to̱ we̱le̱ be bete̱sedi o ebolo. (Langa Mateo 18:15-17.) Nde o si pomane̱ no̱ngo̱ bedomsedi owas’a malinga. Kane̱ nde Yehova ná a bole wa musango ma teten na dibie̱ di mapule̱ o lembe̱ be bete̱medi. O si bo̱lo̱ne̱ lakisane̱ o be̱nedino̱ mako̱m mo̱ngo̱. O diwengisan, be̱ be̱be̱ o kasa jongwane̱ labu. (Min. 17:17) Di buki me̱se̱, bupe̱ malea Yehova a mabolano̱ wa o Eyal’ao.—Min. 3:5, 6.

14. O njika bete̱medi weno̱ ná o kusa jembame̱ ke̱ o langi 2 Timoteo 1:12-16; 4:6-11, 17-22 e?

¹⁴ Mo̱ mbia mo̱ngo̱ mu matakise̱ wa ońolana o mabolea Yehova e? Nga we nde o ekombo we̱ni bebolo ba Mboṅ a Yehova  bō̱ to̱ ebol’abu o mususu yeno̱ owas’a mwekan e? Yete̱na e, we ná o kusa jembame̱ ke̱ o langi 2 Timoteo 1:12-16 na 4:6-11, 17-22. * Paulo a tili nde ben bepasi ke̱ e o beboa.

15. Nje weno̱ ná o baise̱ Yehova e?

¹⁵ (1) Kane̱. Obiana o malanga be bepasi, langwea Yehova mitakisan o be̱nno̱ na ne̱ni o masengano̱. Langwea mo̱ ná te̱ite̱i ne̱ni o masengano̱. Ombusa nika, baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa o so̱ bete̱sedi o myango ma nje e kweledi Paulo bena be me̱nde̱ jongwane̱ wa o bia nje bola.

16. O njika bete̱medi Paulo a tano̱ e?

¹⁶ (2) Bolane̱ mo̱nge̱le̱. We̱le̱ wame̱ne̱ o epol’a Paulo. E o beboa o Roma na ngo̱ko̱bi o mā. Seto̱ nged’a boso ni a malomabe̱no̱ o beboa, nde nin ngedi e mbaki ná a me̱nde̱ bwabe̱. Mako̱m mao mō̱ ma caki mo̱, nde to̱ mo̱me̱ne̱ pe̱ a si be̱n pe̱ ngudi.—2 Tim. 1:15.

17. Nje Paulo a wusano̱ bola e?

¹⁷ Paulo a wusa jombwe̱ ná a si be̱ te̱ kriste̱n ńe ko̱di a si wusa damabe̱le̱. A wusa lingane̱ bato ba Asia bena ba caki mo̱, a si be̱ne̱ye̱ pe̱ to̱ mane̱ mako̱m mao lakisane̱. Nde a si boli to̱ diwo̱ la man me̱se̱. Ońola nje a tano̱ mbaki ná mako̱m mao ma me̱nde̱ tingame̱ na mo̱, na ná Yehova pe̱ a me̱nde̱ bola mo̱ bowe̱n e?

18. Ne̱ni Paulo a lembe̱no̱ mitakisan mao e?

¹⁸ (3) Dutea. Alabe̱ min myuedi, “Nje Paulo a bolino̱ o lembe̱ mitakisan mao e?” To̱ná a tano̱ a bia ná a me̱nde̱ bwabe̱, a si dimbedi ná nje ye mweńa buka me̱se̱ ye nde ná a sese Yehova. A bengi pe̱ jembe̱ bane̱. A ta pe̱ a kane̱ Yehova ponda ye̱se̱. (2 Tim. 1:3) O mulopo ná a tombise̱ ponda o jo̱nge̱le̱ ba bena ba caki mo̱, a timbise̱le̱ nde masoma ońola mako̱m mao ma ta mo̱ jemea, mongwane̱ pe̱ mo̱ o ńai na ńai a mbadi. O mbata nika, Paulo a bengi jokwa Eyal’a Loba. (2 Tim. 3:16, 17; 4:13) Di buki me̱se̱, a ta mbaki ná Yehova na Yesu ba to̱ndi mo̱. Ńamuloloma Paulo a ta a bia ná babo̱ ba si caki mo̱, ba me̱nde̱ pe̱ bola mo̱ bowe̱n ońola ebol’ao ya jemea.

19. Ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ Paulo e?

¹⁹ Yehova a ta a bīse̱ Paulo oboso ba ponda ná be̱ lao la kriste̱n di me̱nde̱ wanea mo̱ mitakisan. (Bebolo 21:11-13) Ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ Paulo e? Alabe̱ mika ma Paulo, a bola pe̱ mo̱ ngińa. (2 Tim. 4:17) Paulo a ta mbaki ná a me̱nde̱ kusa bowe̱n ońola ebol’ao ya ntu ye̱se̱. Yehova a bolane̱ pe̱ mako̱m ma Paulo ma jemea o wanea mo̱ jongwane̱.

20. Bupisane̱ Roma 8:38, 39, ne̱ni weno̱ ná wembilane̱ Paulo e?

²⁰ (4) We̱le̱ o ebolo. Baise̱ wame̱ne̱ ná, ‘Ne̱ni neno̱ ná nembilane̱ Paulo e?’ Kapo̱ ka Paulo, jangame̱n jengane̱ biso̱me̱ne̱ ná di me̱nde̱ takisabe̱ ońola dube̱ lasu. (Marko 10:29, 30) Ná di benge be̱ jemea owas’a mitakisan, jangame̱n se̱me̱ye̱ na Yehova o muka, na benga pe̱ jokwa Eyal’ao. Di s’angame̱n pe̱ to̱ dimbea ná nje ye mweńa buka me̱se̱, ye nde ná di sese Yehova. Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a si me̱nde̱ caka biso̱ to̱ buńa, na ná to̱ moto a titi ná a pandise̱ biso̱ na ndol’ao.—Langa Roma 8:38, 39; Bon. 13:5, 6.

21. Nje yongwane̱ Aya na Hector o buka mitakisan mabu e?

²¹ E be̱ o to̱ njika bete̱medi di maso̱be̱no̱, byembilan be o Bibe̱l bena bembe̱  biso̱. K’eyembilan, Aya ńe paonia o Yapan, mo̱ ná myango ma Yona mongwane̱ mo̱ ná a si bwa pe̱ bo̱ngo̱ o no̱ngo̱ dongo o dikalo l’ebamban. Bayedi ba Hector, eso̱mbe̱ ewo̱ e maje̱ o Indonesia ba si mabolea Yehova, nde eyembilan a Rut yongwane̱ mo̱ o jokwa bia Yehova na bolea mo̱.

22. Ne̱ni sinima na milopo mi mabupane̱le̱ “Embilane̱ dube̱ labu” beno̱ ná bongwane̱ wa e?

²² Owe̱ni weno̱ ná o so̱ byembilan ba Bibe̱l be me̱nde̱ jembe̱ wa e? Sinima yasu, bolanga bo bati mukukulan na milopo mi mabupane̱le̱ “Embilane̱ dube̱ labu” be ná bongwane̱ wa o so̱lise̱ wame̱ne̱ o myango ma Bibe̱l. * Obiana o mombwa yi sinima, o masenga bo bolanga, to̱ mo̱me̱ne̱ langa mi myango, baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa o so̱ mato̱ti ma tobotobo weno̱ ná o we̱le̱ o ebolo. We̱le̱ wame̱ne̱ o epol’a nu moto myango meno̱ kwalea. Dutea ońola mambo ba baboledi ba Yehova ba jemea ba bolino̱, na ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ babo̱ o buka mitakisan. Ombusa nika we̱le̱ o ebolo belēdi o busane̱no̱. Timbise̱le̱ Yehova masoma ońola jongwane̱ le̱se̱ a máwaneano̱ wa. Embe̱ bape̱pe̱, wongwane̱ pe̱ babo̱ ná o lee̱le̱ ná we muńe̱nge̱ ońola jongwane̱ Yehova a wanedino̱ wa.

23. Bupisane̱ Yesaya 41:10, 13, njika kakane̱ Yehova a bolino̱ biso̱ e?

²³ Longe̱ o nin wase ni madiabe̱le̱ na Satan le ndutu jita, ponda iwo̱ mo̱me̱ne̱, je ná di si bie nje bola. (2 Tim. 3:1) Nde di s’angame̱n bwa ndutu to̱ bo̱ngo̱. Yehova a bi mitakisan jeno̱ lembe̱. Di be̱n te̱ ńo̱ng’a jongwane̱, a kakane̱ ná a makwe̱ biso̱ na dia lao la mom la jongise̱. (Langa Yesaya 41:10, 13.) Di be̱n te̱ mbaki ni bo̱le̱ ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱, je ná di kusa jembame̱ tongwea na Betiledi, di buka pe̱ to̱ njika mitakisan di be̱nno̱