1. Nje Yehova a mese̱le̱no̱ biso̱ ná di bole e?

YEHOVA ese̱le̱ ná di po̱se ne̱ni di madie̱le̱no̱ longe̱ lasu. A mokwe̱le̱ biso̱ ne̱ni jeno̱ ná di po̱ngo̱ mpo̱so̱ko ma bwam, ongwane̱ pe̱ biso̱ o tongwe̱le̱ yete̱na bedomsedi basu be mabwese̱ mo̱ muńe̱nge̱. (Mye. 119:173) Di me̱nde̱ so̱ nde no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam yete̱na di we̱le̱ o ebolo dibie̱ di maso̱be̱ o Eyal’a Loba.​—Bon. 5:14.

2. Njika mitakisan jeno̱ ná di be̱ne̱ ombusa biso̱ no̱ngo̱ bedomsedi e?

² Nde to̱ di no̱ngo̱ nde bedomsedi ba dibie̱, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o domse̱ nje di botedino̱. Jombweye byembilan bō̱: Eso̱mb’a munasango ewo̱ e no̱ngi bedomsedi o langa Bibe̱l ńe̱se̱. A we̱li langa woki to̱ ininga nde na mo̱ ese̱le̱ ońola njo̱m iwo̱. Munańango mō̱ a no̱ngi bedomsedi o bolea ka paonia ńa pond’a mususu, nde a matimbise̱le̱ nde dikaki la botea ombusa nika mo̱ na mo̱. Dibe̱le̱ la batudu di no̱ngi bedomsedi mwemba o bata pe̱pe̱le̱ bonasango na bonańango, nde ombusa myo̱di jita di titi o bupe̱ be bedomsedi. To̱ná ben bete̱medi beno̱ diwengisan, be be̱n mulemlem ma lambo lena di lati be̱se̱. Be bedomsedi be si we̱le̱be̱ o ebolo o mususu. Kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso ya Korinto i ta i be̱ne̱ milemlem ma mitakisan. Jombweye nje eyembilan abu yeno̱ ná yokwe̱le̱ biso̱.

3. Njika bedomsedi bato ba Korinto ba no̱ngino̱ e, nje pe̱ e tombi e?

³ Be̱be̱ na 55 P.A., bato ba Korinto ba ta ba no̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa. E ta e langwabe̱le̱ babo̱ ná bonasango abu ba Yerusalem na ba Yudea ba ta ba be̱ne̱ mitakisan, ba  be̱ pe̱ tue, na ná mine̱ myemba mi ta mi ko̱te̱le̱ mo̱ni o jongwane̱ babo̱. Bato ba Korinto ba ta muyao ba sanga pe̱ mulema, na babo̱ ba domse̱ ná ba mongwane̱ ba bonasango na bonańango bena ba ta ba be̱ne̱ ńo̱ngi, na babo̱ ba baise̱ ńamuloloma Paulo ne̱ni beno̱ ná bongwane̱ babo̱. Paulo a ta so̱ a lomea mwemba bediedi, na mo̱ a te̱se̱ pe̱ Tito o jongwane̱ o ko̱te̱le̱ mabea ma mo̱ni. (1 Kor. 16:1; 2 Kor. 8:6) Ombusa myo̱di to̱ mininga, Paulo a ta okwa ná bato ba Korinto ba si boli pe̱ nje ba tano̱ ba te̱se̱ o bola. Mabea mabu ma si wusa so̱ wala o Yerusalem mwemba na mabea ma mine̱ myemba ońolana ba si ta ba boṅsane̱ ná ma be̱ be̱be̱ o ponda.​—2 Kor. 9:4, 5.

4. Bupisane̱ 2 Korinto 8:7, 10, 11, nje Paulo ome̱le̱no̱ bato ba Korinto o bola e?

⁴ Bato ba Korinto ba ta ba no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam, na ńamuloloma Paulo a sesa babo̱ ońola dube̱ labu dinde̱ne̱ na ńo̱ngi ba tano̱ ba be̱ne̱ o lee̱le̱ sanga la mulema. Nde a ta pe̱ angame̱n jome̱le̱ babo̱ ná ba domse̱ nje ba botedino̱. (Langa 2 Korinto 8:7, 10, 11.) Nje e po̱yedi babo̱ e mokwe̱le̱ biso̱ ná, kriste̱n a jemea pe̱ ye ná i be̱ne̱ mitakisan o bupe̱ bedomsedi i no̱ngino̱.

5. Njika myuedi di malano̱ jalabe̱ e?

⁵ Kapo̱ ka bato ba Korinto, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o bola nje di domse̱no̱. Ońola nje e? K’asu ni titi ke̱nge̱nge̱ ńe ná e bola ná di kumwe timbise̱le̱ dikaki ombusa. To̱ ná ponda na muyo̱mbo̱ ma mambo be ná ba bola ná e be̱ biso̱ ndutu o bola nje di domse̱no̱ o bola. (Mul. 9:11; Rom. 7:18) Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na e mapula ná jombweye bedomsedi di no̱ngino̱ kwaṅ o bia nga jangame̱n bama oten to̱ tukwa mo̱ e? Ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di be̱ mbaki ná di madomse̱ nje di botedino̱ e?

6. Njika ponda jangame̱nno̱ bata jombwea bedomsedi basu e?

⁶ Bedomsedi ba mweńa bō̱ be bena di si me̱nde̱no̱ tukwa to̱ buná. K’eyembilan, di tingame̱ o bedomsedi di no̱ngino̱ o bolea Yehova, na be̱ pe̱ mwenj’asu ńa diba jemea. (Mat. 16:24; 19:6) Nde ye ná e pula ná di bate jombwea bedomsedi bō̱. Ońola nje e? Ońolana bete̱medi be ná be tukwa. Njika matanga me ná mongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e?

7. Nje jangame̱nno̱ baise̱ o muka e, na ońola nje e?

⁷ Kane̱ ná o kuse dibie̱. Yehova a tute̱le̱ Yakobo na mudī musangi o tila ná: “Yete̱na moto a subi be̱ne̱ dibie̱, a so̱so̱me̱ye̱ Loba ńena nu mabole̱ be̱se̱ na mulema mō̱.” (Yak. 1:5) O mato̱ti mō̱, biso̱ be̱se̱ di “subi be̱ne̱ dibie̱.” Di baise̱ so̱ Yehova ná ongwane̱ biso̱ ke̱ je o no̱ngo̱ bedomsedi, to̱ ke̱ je o bata jombwea be di se̱le̱no̱ no̱ngo̱. Yehova a me̱nde̱ so̱ jongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba dibie̱.

8. Njika muwaso jangame̱nno̱ po̱ngo̱ obiana di mano̱ngo̱ bedomsedi e?

⁸ Po̱ngo̱ muwaso ma njiba. Langa Eyal’a Loba, kalat’a bebokedi ba Yehova, kwalisane̱ pe̱ bato be ná ba bola wa malea ma bwam. (Min. 20:18) Ninka muwaso mwe mweńa obiana o mano̱ngo̱ bedomsedi ba tukwa ebolo, wala ja wuma ipe̱pe̱, to̱ po̱so̱ njik’ebolo yangame̱n o me̱nde̱no̱ jokwa o sue̱le̱ wame̱ne̱ ná o benge bolea Yehova.

9. Ne̱ni di me̱nde̱no̱ tombwane̱ ke̱ je mbale̱ na biso̱me̱ne̱ e?

⁹ Ombwea nje e matute̱le̱ wa o bola. Yehova a mombwea nje e matute̱le̱ biso̱ o bola. (Min. 16:2) A mapula ná di be̱ mbale̱ o mambo me̱se̱. Niponda jeno̱ no̱ngo̱ bedomsedi, di be̱ mbale̱ na biso̱me̱ne̱ na bane̱ pe̱ jombwea nje e matute̱le̱ biso̱ o bola. E me̱nde̱ be̱ biso̱ ndutu o bola nje di  domse̱no̱, yete̱na di titi mbale̱ o me̱se̱. K’eyembilan, eso̱mb’a munasango ye ná e domse̱ o be̱ paonia ńa pond’a mususu. Nde ombusa pambo a ponda po̱, e be̱ mo̱ ndutu o londise̱ haw’ao y’ebol’a dikalo, na mo̱ a bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ ma dikalo. Yen ebe o̱nge̱le̱ nde ná janda lao la mom la be̱ paonia le nde ná a bwese̱ Yehova muńe̱nge̱. Mo̱ yen ebe njo̱m ao ńa mom e ta nde ná a bwese̱ bayedi bao to̱ moto nupe̱pe̱ a mubeano̱ muńe̱nge̱ e?

10. Nje e mapule̱ ná di po̱nge mawengisan e?

¹⁰ Jombweye bete̱medi ba mokwe̱ Bibe̱l mō̱ nu domse̱ ná a si mańo̱ pe̱ sika. O bebotedi, an woki po̱ to̱ iba ná a si ńo̱ pe̱ sika. Nde ombusa ponda a botea pe̱te̱ ńo̱ mo̱. O sukan a tongwe̱le̱! Ndolo a to̱ndino̱ Yehova na ńo̱ng’a do̱lisane̱ mo̱ bongwane̱ mo̱ o buka y’ede̱mo.​—Kol. 1:10; 3:23.

11. Ońola nje be̱ne̱ myano ma tobotobo e ?

¹¹ Be̱ne̱ myano ma tobotobo. O be̱n te̱ myano ma tobotobo, e me̱nde̱ pe̱ be̱ wa lambo di bo̱bi o domse̱ nje o botedino̱. K’eyembilan we ná o no̱ngo̱ bedomsedi o langa Bibe̱l ponda ye̱se̱. Nde o si te̱se̱ te̱ mudango ma tobotobo, we ná o si tongwe̱le̱ mwano mo̱ngo̱. * To̱ ná, batudu o mwemba be ná ba domse̱ ná bangame̱n pe̱pe̱le̱ mido̱ngi ponda ye̱se̱, nde ombusa ponda to̱ ininga, ba si bupe̱ pe̱ be bedomsedi. Ná ba tongwe̱le̱ bangame̱n baise̱ na babo̱me̱ne̱ min myuedi: “Mo̱ di po̱ngi list a bonasango na bonańango jangame̱nno̱ pe̱pe̱le̱ e? Mo̱ di te̱se̱ pond’a tobotobo ńa pe̱pe̱le̱ babo̱ e?”

12. Nje jeno̱ ná di bola e, na ońola nje pe̱ e?

¹² Be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n. To̱ mō̱ ńasu nu be̱n ponda, mabe̱ne̱, to̱ ngudi o bola nje ye̱se̱ a mapulano̱ bola a titi. Di be̱ne̱ so̱ je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n, di bie pe̱ nje jeno̱ ná di we̱le̱ bola. Yete̱na nika e mapula, tukwa bedomsedi o no̱ngino̱ bena be buki ngud’ango̱ o londise̱. (Mul. 3:6) Di kwale ná wombwedi pe̱te̱ bedomsedi bo̱ngo̱, o po̱ngulane̱ mo̱ ka nje te̱ yangame̱nno̱, nde we̱ne̱ ná we ná o londise̱ mo̱. Matanga matanu man me ná mongwane̱ wa o bo̱le̱ nje o botedino̱.

13. Ne̱ni weno̱ ná o kusa ngudi o be̱nno̱ ńo̱ngi o londise̱ bedomsedi bo̱ngo̱ e?

¹³ Kane̱ ná o kuse ngudi o bola. Loba e ná a weka oteten ango̱ ngudi o “bola” ná o londise̱ bedomsedi bo̱ngo̱. (Fil. 2:13) Baise̱ so̱ Yehova ná a bole wa mudī mao musangi ná o kuse ngudi o be̱nno̱ ńo̱ngi. Benga kane̱ to̱ e be̱ nde ná we o je̱ne̱ biana jalabe̱ la muka mo̱ngo̱ le o jindea. Yesu mo̱ ná: “Ue̱le̱, nde di [mudī musangi] mabolabe̱ bińo̱.”​—Lukas 11:9, 13.

14. Ne̱ni bete̱sedi be o Minia 21:5 be mongwane̱no̱ wa ná o londise̱ bedomsedi bo̱ngo̱ e?

¹⁴ Te̱se̱ mudango. (Langa Minia 21:5.) Ná o londise̱ to̱ njika mwano o botedino̱, wangame̱n te̱se̱ mudango, denge̱ o mabupe̱ mo̱. Nika pe̱ nde yeno̱ ke̱ o mano̱ngo̱ bedomsedi, po̱ngo̱ list a mambo ma tobotobo wangame̱nno̱ bola ná o londise̱ mo̱. O be̱n te̱ ebol’a ndutu o bola, aba mo̱ mongo masadisadi. Nik’e mongwane̱ wa o je̱ne̱ bońaki bo̱ngo̱. Paulo ome̱le̱ bato ba Korinto ná ba ne̱nge̱ son a mo̱ni o mbasan ońola mabea ma wonja “buńa baboso ba woki” o mulopo ma jenge̱le̱ ná a se̱le̱ po̱ denge̱ ba mako̱te̱le̱ njangi. (1 Kor. 16:2) Jaba l’ebol’a ndutu mongo masadisadi di mongwane̱ pe̱ ná ebolo e si dilea wa.

15. Ombusa wa te̱se̱ mudango, nje wangame̱nno̱ bola e?

¹⁵ E me̱nde̱ be̱ wa lambo di bo̱bi o  londise̱ nje o te̱se̱no̱ o bola yete̱na o tili mo̱ o dipapa. (1 Kor. 14:40) K’eyembilan, dibe̱le̱ la batudu di momabe̱le̱ ná di po̱se mutudu mō̱ nu matile̱ bedomsedi te̱ ba dibe̱le̱ la batudu, nja ńangame̱n bole̱ y’ebolo, na njika ponda yangame̱nno̱ bo̱. Batudu bena ba mabupe̱ ben bediedi ba malondise̱ nje ba te̱se̱no̱ o bola na bo̱bise̱ la ńolo. (1 Kor. 9:26) We ná o keka bola mulemlem ońola mambo mo̱ngo̱ ma wame̱ne̱. K’eyembilan, po̱ngo̱ list a nje o be̱nno̱ ńo̱ngi o bola buńa te̱, o boteye na mambo o mapulano̱ se̱le̱ bola denge̱ mane̱. Nika e mongwane̱ wa seto̱ buka te̱ o domse̱ nje o botedino̱ o bola, nde ná o bole pe̱ jita o pambo a ponda ni wuto.

16. Nje e mapule̱ ná o we̱le̱ bedomsedi bo̱ngo̱ o ebolo e, ne̱ni pe̱ Roma 12:11 e masue̱le̱no̱ nika e?

¹⁶ Po̱ngo̱ miwe̱n. E mapula miwe̱n o bupe̱ nje o te̱se̱no̱ ná o domse̱ nje o botedino̱. (Langa Roma 12:11.) Paulo a kwalane̱ Timoteo ná a benge “tingame̱” ná a be̱ mulēd’a bwam. Ma malea ma mombwea nje ye̱se̱ di mapulano̱ bola ońola Yehova.​—1 Tim. 4:13, 16.

17. Ne̱ni Efeso 5:15, 16 e mongwane̱no̱ biso̱ o londise̱ bedomsedi di no̱ngino̱ e?

¹⁷ Bolane̱ pond’ango̱ na dibie̱. (Langa Efeso 5:15, 16.) Te̱se̱ ponda o mawe̱le̱no̱ bedomsedi bo̱ngo̱ o ebolo, o si wengisane̱ pe̱ to̱ mo̱. O s’enge̱le̱ ná o be̱ o bete̱medi be peti bwam denge̱ o mabola nje o te̱se̱no̱; be ná be si po̱ to̱ buńa. (Mul. 11:4) O s’ese̱le̱ ná mambo ma titi mweńa jita ma no̱ngo̱ne̱ wa ponda na ngudi ba mapule̱ wa ońola mambo ma mweńa. (Fil. 1:10) E we̱li te̱ be̱, te̱se̱ nde o bola mambo o ponda ńena bane̱ ba si me̱nde̱no̱ pungwa wa o ebol’ango̱. Bola ná bane̱ ba bie ná o be̱n ńo̱ng’a ponda o be̱ mususu o nje weno̱ bola. Dimse̱ telefon ango̱, o lange pe̱ maleta mo̱ngo̱ ma internet ombusa ponda. *

18-19. Nje ye ná yongwane̱ wa o benga keka londise̱ nje o domse̱no̱ o bola to̱ e be̱ nde ná nika e titi lambo di wam e?

¹⁸ O̱nge̱le̱ nje o matombwane̱no̱ ke̱ o domse̱ ebol’ango̱. Tombwane̱, to̱ muse̱ṅ ma bedomsedi bo̱ngo̱ be nde ka wuma wangame̱nno̱ tunge̱. O mapula te̱ tunge̱ o wa wuma na mbale̱, o me̱nde̱ benga walane̱ lo̱ndo̱ oboso to̱ ebe̱ nde ná wangame̱n no̱ngea ngea nipe̱pe̱. Mulemlem pe̱ nde di mabolano̱ yete̱na di te̱se̱ mulema masu o muse̱ṅ ma bedomsedi basu, di si me̱nde̱ pomane̱ bo̱bo̱ yete̱na di dongame̱n mitakisan to̱ mikidi.​—Gal. 6:9.

¹⁹ E titi lambo di wam o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam, to̱ we̱le̱ mo̱ o ebolo. Nde na jongwane̱ la Yehova, we ná o tombwane̱ dibie̱ na ngińa o be̱nno̱ ńo̱ngi o domse̱ nje o botedino̱.