Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 45

Ne̱ni mudī musangi mu mongwane̱no̱ biso̱

Ne̱ni mudī musangi mu mongwane̱no̱ biso̱

Na malembe̱ me̱se̱ ońola nu nu membe̱ mba.”​—FIL. 4:13.

MWENGE 104 Jabea la Loba la mudī-musangi

EBONGOLO *

1-2. (a) Nje e mongwane̱ biso̱ o benga lembe̱ mitakisan buńa te̱ e? Bola beteledi. (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

MO̱ E mápo̱ye̱ wa buná bō̱ ná o kwale ná: “No̱nge̱le̱ te̱ mitakisan na kusino̱, na bi ná na si wusa lembe̱ mo̱ na mbame̱ne̱” e? E, jita lasu di mákwala nika. Yen ebe o to̱pi nde nika ombusa wa jo̱nge̱le̱ ne̱ni o lembe̱no̱ diboa la ngińa to̱ kwed’a ńandolo mō̱. Wombo te̱ ombusa, o me̱ne̱ ná o we̱li nde lembe̱ mi mitakisan buńa te̱ ońolana mudī musangi ma Yehova mu ta mu bola wa “ngińa ni pakapakan.”​—2 Kor. 4:7-9.

2 Di lakisane̱ pe̱ mudī musangi ná mu me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o buka ngińa nin was’a bobe e be̱nno̱ omo̱ń a bato. (1 Yohane 5:19) O mbat’a nika, jangame̱n te̱nge̱ne̱ “midī ma bobe.” (Efe. 6:12) Di mala kwalea tatan mbadi iba mudī musangi mu mongwane̱no̱ biso̱ o min mitakisan me̱se̱. Denge̱ di mombwea pe̱ nje jeno̱ ná di bola ná di tombwane̱ jongwane̱ la mudī musangi o mususu.

MUDĪ MUSANGI MU MABOLA BISO̱ NGIŃA

3. O njika mbadi po̱ Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan e?

3 Mudī musangi ma Yehova mu mabola biso̱ ngińa, to̱ ngudi, o bola nje ye̱se̱ jangame̱nno̱ bola to̱ na mitakisan. Ńamuloloma Paulo a ta a le̱le̱me̱ o walane̱ ebol’ao oboso to̱ na mitakisan ońolana a ta a lakisane̱ “ngiń’a Kristo.” (2 Kor. 12:9) O lo̱ndo̱ lao di londe̱ maba, Paulo a si tuse̱ ńolo buka te̱ o te̱ dikalo nde a sombwedi pe̱ mo̱me̱ne̱. A ta nde a ja o Korinto o ndabo a Akwila na Priskila. Ba ta nde balonge̱ mabato ma muno̱ko̱. Nika Paulo a tano̱ nde a bola mulemlem m’ebolo, a ta be̱ a bola ebolo mwemba na babo̱ ponda iwo̱. (Bebolo 18:1-4) Mudī musangi mu boli Paulo ngińa o sombwea mo̱me̱ne̱ na te̱ pe̱ dikalo.

4. Bupisane̱ 2 Korinto 12:7b-9, njika mitakisan Paulo a tano̱ a be̱ne̱ e?

4 Langa 2 Korinto 12:7b-9. O yen epasi, nje Paulo a tano̱ a pula kwala niponda a to̱pino̱ ná “nge̱nge̱le̱ e we̱le̱be̱ mba o eyobo” e? O be̱n te̱ nge̱nge̱le̱ o eyobo, nika ńe sese jita. Paulo a ta so̱ nde a kwala ná a ta a lembe̱ mitakisan mō̱ te̱nge̱. A kwali ná mi mitakisan mi ta nde ka “ange̱l a Satan” ńena ni ta ni benga ‘do̱mo̱ mo̱ losilo.’ Yen ebe Satan na midī mao ma bobe ba si wanedi Paulo mitakisan mena mi ta ka nge̱nge̱le̱ o eyobo. Nde niponda mi midī ma bobe mi so̱ino̱ ni “nge̱nge̱le̱,” yen ebe mi bati so̱lise̱ mo̱ Paulo etum oteten o bata sengise̱ mo̱ sese. Nje Paulo a bolino̱ e?

5. Ne̱ni Yehova alabe̱no̱ mika ma Paulo e?

5 Paulo a se̱le̱ nde pula ná ni “nge̱nge̱le̱” ńasumwe̱ na mo̱. A kwali ná: ‘Na so̱so̱medi Sango [Yehova] ngedi ilalo ná ńasumwe̱ na mba.’ Nde to̱ na mika ma Paulo, ni nge̱nge̱le̱ e ta te̱ nde e dia mo̱ o ńolo. Mo̱ nika e mapula so̱ nde kwala ná Yehova a s’alabe̱ mika mao e? Ke̱m. Alabe̱ mo̱. Yehova a si sumo mi mitakisan, nde a boli Paulo ngińa o lembe̱ mo̱. Yehova a kwalane̱ nde mo̱ ná: “O bo̱bo̱ nde [ngiń’am] e mapemano̱.” (2 Kor. 12:8, 9) Na jongwane̱ la Loba, Paulo a we̱li kombe̱ muńe̱nge̱ na musango mao ma teten!​—Fil. 4:4-7.

6. (a) Ne̱ni Yehova eno̱ ná alabe̱ mika masu e? (b) Njika makaki ma Bibe̱l ma mabole̱ wa ngińa e?

6 Mo̱ kana Paulo, o ta o máso̱so̱me̱ye̱ Yehova ná a sunge wa o mitakisan e? Yete̱na to̱ na beso̱so̱medi bo̱ngo̱ mitakisan mi s’asumwe̱​—to̱ ná mi bati nde be̱ ngińa​—mo̱ o bo bo̱ngo̱ ná yen ebe Yehova a si do̱lisane̱ nde wa e? Ye te̱ nika, o̱nge̱le̱ eyembilan a Paulo. Ka nje te̱ Yehova alabe̱no̱ mika mao, a me̱nde̱ pe̱ jalabe̱ mo̱ngo̱ ye̱ke̱i te̱! Yehova e ná a si sumwe mitakisan. Nde tongwea na mudī mao musangi, a me̱nde̱ bola wa ngińa o lembe̱ mo̱. (Mye. 61:4, 5) We ná o “kwesabe̱ wase,” nde Yehova a si me̱nde̱ caka wa.​—2 Kor. 4:8, 9; Fil. 4:13.

MUDĪ MUSANGI MU MANIME̱LE̱ BISO̱ OBOSO

7-8. (a) O njika mbadi mudī musangi mweno̱ ka ngo̱ a mùdi e? (b) Ne̱ni Petro a kwaledino̱ ońola ebol’a mudī musangi e?

7 O njika mbadi nipe̱pe̱ mudī musangi mu mongwane̱no̱ biso̱ e? Ka ngo̱ a bwam o munja mu pungwedi na mùdi, mudī musangi mu manime̱le̱ biso̱ oboso oteten a mùdi ma mitakisan ma ngińa o tungane̱ biso̱ o wum’a mbo̱le̱, ye nde was’a peńa Yehova a kakane̱no̱ biso̱.

8 Kana a tano̱ mot’a musombo, ńamuloloma Petro a ta a ko̱lo̱ngo̱ne̱ o duane̱ bo̱lo̱ ba mbonga. E titi so̱ mańaka ná o kwalea lao ońola ebol’a mudī musangi, a bolane̱ byala be mulatako na bo̱lo̱ ba mbonga. A tili ná: “Eyal’edinge̱ to̱ ewo̱ e si wu na jemea la moto, nde bato ba ta nde ba tutabe̱le̱ na Mudī-musangi o to̱po̱ o doi la Loba.” Eyal’a Grikia e tukwabe̱ ná “tutabe̱le̱” e mapula nde kwala ná “nime̱le̱; bambabe̱.”​—2 Pet. 1:21.

9. Njik’edinge̱dinge̱ ńamuloloma Petro a bolane̱no̱ n’eyal’a “bambabe̱” e?

9 Njik’edinge̱dinge̱ ńamuloloma Petro a bolane̱no̱ n’eyal’a “bambabe̱” e? Lukas, mutiled’a kalat’a Bebolo a bolane̱ ni ńai a eyal’a Grikia o kwalea ońola bo̱lo̱ bwena ngo̱ ńeno̱ o ‘wongwe̱le̱.’ (Bebolo 27:15) Mubied’a Bibe̱l mō̱ a kwali ná, niponda Petro a tilino̱ ná batiledi ba Bibe̱l ba ta ba “bambabe̱,” a bolane̱ nde “kobisan a bwam ńa edinge̱ding’a bodu ba munja.” Petro a ta nde a kwala ná, kana ngo̱ e manime̱le̱no̱ bo̱lo̱ o tungane̱ mo̱ o sawa, nika pe̱ nde mudī musangi mu die̱le̱no̱ bato̱pedi ba mudī na batiledi ba Bibe̱l o londise̱ ebol’abu. Nu mubied’a Bibe̱l me̱ne̱ a kwali pe̱ ná batiledi ba Bibe̱l ba ta nde ka myo̱lo̱ mena mi “wanje̱le̱ mbong’abu,” nika ńe nde ná, ba ta be̱be̱ o bola ebolo mudī musangi mu die̱le̱no̱ babo̱ o bola. Yehova a boli lao dongo. A boli “ngo̱,” nika ńe nde, mudī musangi. Batiledi ba Bibe̱l pe̱ ba boli labu dongo. Ba boli ebolo kaponda bediedi ba mudī musangi.

TANGA 1: No̱ngo̱ dongo o bebolo ba mudī ponda ye̱se̱

TANGA 2: We̱le̱ wame̱ne̱ mususu o be bebolo ba mudī na ngud’ango̱ ńe̱se̱ (Ombwa dongo 11) *

10-11. Njika matanga maba jangame̱nno̱ bupe̱ o be̱ mbaki ná je o diabe̱le̱ na mudī musangi e? Bola eyembilan.

10 O ka ye̱se̱, Yehova Loba a si mabolane̱ pe̱ mudī mao musangi we̱nge̱ o tute̱le̱ bato o tila kalat’a Bibe̱l. Nde Yehova a dia te̱ nde a mabolane̱ mudī mao musangi o die̱le̱ baboledi bao. A dia a mabola lao dongo. Ne̱ni jeno̱ ná di tombwane̱ bediedi ba mudī musangi ma Loba e? Yete̱na di bengi bola lasu dongo. Ne̱ni di mabolano̱ nika e?

11 Dutea te̱ nin kobisan. Ná a tombwane̱ ngo̱, mot’a bodu angame̱n bola mambo maba. Laboso, angame̱n te̱se̱ bo̱lo̱ bao owe̱ni ngo̱ e mawungeano̱. Nde bo̱lo̱ bao bo si me̱nde̱ dua yete̱na a jai o dibo̱, etum na we̱ni ngo̱ ńeno̱ o wungea. Di londe̱ maba, angame̱n sima na wanje̱le̱ mbong’ao. Mbale̱ ńe nde ná, to̱ e be̱ nde ná ngo̱ ńe o wungea, bo̱lo̱ bo me̱nde̱ nde wala oboso yete̱na a wanje̱le̱ mbonga o mususu mao mwe̱se̱ ná e we̱le̱ kasa ngo̱ ńai a bwam. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na biso̱ o ebol’asu ya Yehova, di me̱nde̱ nde benga bolea mo̱ buka te̱ yete̱na di be̱n jongwane̱ la mudī musangi. Ná di tombwane̱ mu mudī, jangame̱n bupe̱ matanga maba. Laboso, jangame̱n be̱ owe̱ni mudī ma Loba mu mawungeano̱ tongwea na bola bebolo bena be mawe̱le̱ biso̱ owas’a ngiń’ao. Di londe̱ maba, jangame̱n “wanje̱le̱ mbong’asu” o mususu mao mwe̱se̱ tongwea na we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o be bebolo na mulema mwe̱se̱. (Mye. 119:2) Di bupe̱ te̱ ma matanga maba, mudī musangi mu me̱nde̱ nime̱le̱ biso̱ oboso ná di lembe̱ bemune̱ ba mitakisan na makekisan o benga bolea Yehova na jemea natē̱ di tunge̱ o was’ao ńa peńa.

12. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea tatan e?

12 Nate̱na owan di mákwalea ońola mbadi iba mudī musangi ma Loba mu mongwane̱no̱ biso̱. Mudī musangi mu mabola biso̱ ngińa, mongwane̱ pe̱ biso̱ o benga be̱ jemea owas’a mitakisan. Mudī musangi mu madie̱le̱ pe̱ biso̱ na jongwane̱ biso̱ o benga ja o nge’a longe̱ la bwindea. Tatan, di mala kwalea ońola mambo mane̱i jangame̱nno̱ bola ná di tombwane̱ jongwane̱ la mudī musangi o mususu.

NE̱NI TOMBWANE̱ JONGWANE̱ LA MUDĪ MUSANGI O MUSUSU

13. Bupisane̱ 2 Timoteo 3:16, 17, ne̱ni Betiledi be mongwane̱no̱ biso̱ e, nde nje jangame̱nno̱ bola e?

13 Laboso, okwa Eyal’a Loba. (Langa 2 Timoteo 3:16, 17.) Eyal’a Grikia e tukwabe̱ ná “be wu na Mudī ma Loba” e mapula nde kwala “we̱i a Loba.” Loba a bolane̱ mudī mao o “wungea” mo̱nge̱le̱ mao o milema ma batiledi ba Bibe̱l. Di langi te̱ Bibe̱l nde di dutea pe̱ nje di langino̱, bediedi ba Loba be maso̱lo̱ biso̱ o mo̱nge̱le̱ na o mulema. Be bediedi bena be wu na mudī ma Loba be manime̱le̱ biso̱ o wana mawengisan o longe̱ lasu kaponda jemea la Loba. (Bon. 4:12) Nde ná di tombwane̱ jongwane̱ la mudī musangi o mususu, jangame̱n no̱ngo̱ ponda o jokwa Bibe̱l ponda ye̱se̱ na dutea pe̱ nje di malangano̱ ná po̱m. Na nika nde Eyal’a Loba e me̱nde̱no̱ be̱ne̱ ngińa omo̱ń a nje ye̱se̱ di makwalano̱ na di mabolano̱ pe̱.

14. (a) Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná “ngo̱ e mawungea” o ndongame̱n asu e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná jukea o ndongame̱n na “mbonga i wanjedi” e?

14 Di londe̱ maba, owe̱ Loba mwemba na bane̱. (Mye. 22:23) Ndongame̱n asu ya kriste̱n ye nde k’epolo owe̱ni “ngo̱ e mawungeano̱.” Mudī ma Yehova mwe owa o pond’a ndongame̱n. (Bbī. 2:29) Ońola nje jeno̱ ná di kwala nika e? Ońolana ponda di mukeano̱ o jowe̱ na bonasango na bonańango, di makane̱ o kusa mudī musangi, di malo̱ngo̱ myenge ma Janea mi se̱medi o Eyal’a Loba, di masenga pe̱ belēdi be se̱medi o Bibe̱l bena bonasango ba te̱se̱be̱ na mudī musangi ba matombise̱no̱. Mu mulemlem ma mudī musangi pe̱ nde mu mongwane̱ bonańango o boṅsane̱ na tombise̱ pe̱ mongo mabu. Ná di tombwane̱ jongwane̱ la mudī musangi o mususu, jangame̱n boṅsane̱ na no̱ngo̱ pe̱ dongo o ndongame̱n. Tongwea na nika nde di mukeano̱ o ndongame̱n na “mbonga i wanjedi.”

15. Ne̱ni mudī musangi mu mongwane̱no̱ biso̱ o ebol’a dikalo e?

15 Di londe̱ malalo, no̱ngo̱ dongo o dikalo. Niponda jeno̱ bolane̱ Bibe̱l o ebol’a dikalo na ya lee̱, je nde o jese̱le̱ ná mudī musangi mongwane̱ biso̱ o ebol’asu. (Rom. 15:18, 19) Nde ná o tombwane̱ jongwane̱ la mudī musangi o mususu, wangame̱n be̱ o dikalo ponda ye̱se̱ na bolane̱ pe̱ Bibe̱l yete̱na epolo ye̱ne̱ne̱. Mbadi po̱ weno̱ ná o bola ná o be̱ne̱ ekwal’a bwam na bato o dikalo ńe nde ná o bolane̱ patan a bekwali ye o kalat’a ndongame̱n ńa Longe̱ lasu la kriste̱n n’ebol’a dikalo.

16. Njika mbadi ńe pe̱m buka ye̱se̱ ńa kusa mudī musangi e?

16 Di londe̱ mane̱i, kane̱ Yehova. (Mat. 7:7-11; Lukas 11:13) Mbadi ńe pe̱m buka ye̱se̱ ńa kusa mudī musangi ńe nde ná di baise̱ mo̱ Yehova o muka. To̱ lambo di titi ná jeka mika masu ná mi si po̱ na Yehova, to̱ jeka jabea la bwam la mudī mao musangi ná di si po̱ na biso̱​—to̱ bedima ba ndabo a beboa to̱ mo̱me̱ne̱ Satan. (Yak. 1:17) Ne̱ni jangame̱nno̱ kane̱ ná di tombwane̱ jongwane̱ la mudī musangi o mususu e? Ná jalabe̱, jombweye to̱ti la muka ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ tongwea n’eyembilan e maso̱be̱ buka te̱ o kalat’a Myango ma Bwam kaponda Lukas. *

BE̱ TITIMBE̱ O MUKA

17. Njika belēdi eyembilan e tilabe̱ o Lukas 11:5-9, 13 jombwea muka e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

17 Langa Lukas 11:5-9, 13. Eyembilan yena Yesu a bolane̱no̱ e malee̱ biso̱ ne̱ni jangame̱nno̱ kane̱ o kusa mudī musangi. O y’eyembilan, nu moto a kusi nde nje a tano̱ a pula “ońol’eyakisan ao,” to̱ titimb’ao. A si bo bo̱ngo̱ o baise̱ diko̱m lao jongwane̱ oteten a bulu. (Lukas 11:8) * Ne̱ni Yesu a kobisanno̱ y’eyembilan na muka e? A kwali ná: “Ue̱le̱, nde di mabolabe̱ bińo̱; pulise̱, nde lo maso̱; umba, nde di madubwabe̱le̱ bińo̱.” Nje nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Ná di kuse jongwane̱ la mudī musangi, jangame̱n kane̱ ońol’ao n’eyakisan.

18. Bupisane̱ eyembilan a Yesu, ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bola biso̱ mudī musangi e?

18 Y’eyembilan Yesu a bolane̱no̱ e mongwane̱ pe̱ biso̱ o je̱ne̱ ońola nje Yehova a me̱nde̱no̱ bola biso̱ mudī musangi. Nu moto ńa y’eyembilan a puli be̱ mukase̱ be̱n ńa bwam. E̱n ná e ta mo̱ eto̱m o sebea mwe̱n ao nu po̱i oteten a bulu da, nde a si ta a be̱ne̱ to̱ lambo la da o bola mo̱. Yesu a kwali ná ońola eyakisan a nu moto nde diko̱m lao di bolino̱ mo̱ ewolo. Nje Yesu a tano̱ a pula kwala e? Yete̱na moto nu titi ke̱nge̱nge̱ a le̱le̱me̱ o jongwane̱ diko̱m lao lena le eyakisan, ngedi ininga so̱ Sango asu ńe o mo̱ń ńe muyao a me̱nde̱no̱ bola ba ba makwane̱ mo̱ mudī musangi n’eyakisan e? Je so̱ ná di kane̱ na nin mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jalabe̱ mika masu ke̱ di baise̱ mo̱ mudī musangi.​—Mye. 10:17; 66:19.

19. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná je ná di buka e?

19 Je ná di be̱ mbaki ná to̱ na miwe̱n ma Satan o kwese̱ biso̱, di me̱nde̱ buka. Ońola nje e? Ońolana mudī musangi mu mongwane̱ biso̱ o mbadi iba. Ńaboso, mu mabola biso̱ ngińa o lembe̱ mitakisan. Ni londe̱ iba, mwe nde ngińa ni manime̱le̱ biso̱ oboso ná di benge bolea Yehova natē̱ di tunge̱ o was’a peńa di pite̱no̱. Di no̱nge so̱ bedomsedi ba tombwane̱ jongwane̱ la mudī musangi o mususu!

MWENGE 41 Son, senga muka mam

^ par. 5 Din jokwa di mateleye̱ ne̱ni mudī musangi ma Loba mweno̱ ná mongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan. Di makwalea pe̱ nje jeno̱ ná di bola ná di tombwane̱ jongwane̱ la mudī musangi o mususu.

^ par. 16 Buka to̱ njika mutiled’a kalat’a Myango ma Bwam nupe̱pe̱, Lukas a mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná muka mu ta mu be̱ne̱ epol’a mweńa o longe̱ la Yesu.​—Lukas 3:21; 5:16; 6:12; 9:18, 28, 29; 18:1; 22:41, 44.

^ par. 17 Eyal’a “eyakisan” e mawa nde na eyal’a Grikia e mapule̱ kwale̱ “ka ni si be̱n jalea la ńolo” to̱ “ka ni si be̱n iso̱n.” Nu moto Yesu a kwaledino̱ o eyembilan ao a si mabwa iso̱n to̱ jalea ńolo o baise̱ n’eyakisan nje a be̱nno̱ ńo̱ngi. Yesu mo̱ na bokwedi bao ná ba be̱ titimbe̱ o muka.

^ par. 60 BETELEDI BA MADUTA: TANGA 1: Munasango na munj’ao ba po̱i o Ndabo a Janea. Ba ko̱to̱me̱ mwemba na bonasango, owe̱ni mudī ma Yehova mweno̱. TANGA 2: Ba boṅsane̱ o no̱ngo̱ dongo o ndongame̱n. Man matanga mabane̱ me pe̱ mbale̱ ońola bene̱ bebolo jombwedino̱ o din jokwa: jokwa l’Eyal’a Loba, no̱ngo̱ la dongo o ebol’a dikalo, na kane̱ Yehova.