Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 14

A batudu—Bińo̱ benga jembilane̱ ńamuloloma Paulo

A batudu—Bińo̱ benga jembilane̱ ńamuloloma Paulo

“Bińo̱ be̱ bembilane̱ mba.”—1 KOR. 11:1.

MWENGE 99 Lodun la bonasango

EBONGOLO *

1-2. Ne̱ni eyembilan a ńamuloloma Paulo yeno̱ ná yongwane̱ batudu we̱nge̱ e?

 ŃAMULOLOMA Paulo a ta a to̱ndo̱ bonasango. A ta a bola ebolo na ngińa ońola bwam babu. (Bebolo 20:31) Ońola nika nde bonasango na bonańango pe̱ ba tano̱ ba to̱ndo̱ mo̱ jita. Ngedi po̱, batudu ba Efeso “ba ta beya mbembe jita” ponda ba so̱ṅtane̱no̱ ná ba si me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ mo̱ to̱ buńa. (Bebolo 20:37) Batudu basu pe̱ ba mabola ebolo na ngińa, ba to̱ndi bonasango na bonańango abu jita, ba matuse̱ pe̱ ńolo o jongwane̱ babo̱. (Fil. 2:16, 17) Nde ponda iwo̱, batudu ba be̱n mitakisan. Nje ye ná yongwane̱ babo̱ o buka mo̱ e?

2 Eyembilan a Paulo ye ná yongwane̱ batudu. (1 Kor. 11:1) A si ta a be̱ne̱ ngińa ni buki ńa mot’a benama. Paulo a ta nde moto nu titi ke̱nge̱nge̱, ponda iwo̱ pe̱ a ta be̱ ana ná a bole nje e te̱nge̱n. (Rom. 7:18-20) A lembe̱ pe̱ jita la mitakisan. Nde Paulo a bengi te̱ nde bola ebolo na ngińa, a s’ese̱le̱ pe̱ to̱ ná a bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ mao. Batudu bembilane̱ te̱ Paulo, be ná ba buka mitakisan mabu, ba benga pe̱ be̱ muńe̱nge̱ o bolea Yehova. Jombweye te̱ ne̱ni.

3. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ jombwea e?

3 O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ońola mitakisan mine̱i mena batudu ba be̱nno̱: (1) o be̱ skwe̱ oteten ebol’a dikalo na bene̱ bebolo bepe̱pe̱, (2) o be̱ batatedi ba bi jombweye̱ bane̱, (3) o jana o buka bo̱bo̱ labu, na (4) o we̱lisane̱ bo̱bo̱ la bane̱. Di mala jombwea ne̱ni Paulo a bukino̱ mitakisan te̱, na ne̱ni batudu beno̱ ná bembilane̱ mo̱.

BE̱ LA SKWE̱ OTETEN EBOL’A DIKALO NA BENE̱ BEBOLO BEPE̱PE̱

4. Ońola nje yeno̱ batudu ndutu ponda iwo̱ o be̱ eyembilan a bwam o ebol’a dikalo.

4 Ońola nje nika e titino̱ bu. O sumo te̱ ebol’a die̱le̱ dikalo, batudu ba be̱n bebolo bepe̱pe̱ jita. K’eyembilan, ponda iwo̱ bō̱ babu ba yo̱ki be̱ dikonge̱ la ndongame̱n a teten a woki, to̱ die̱le̱ jokwa la Bibe̱l la mwemba. Ba yo̱ki pe̱ tombise̱ bekwali. Ba mawe̱ na ngińa o longa baboledi o mwemba, ba walame̱n pe̱ o jembe̱ bonasango na bonańango abu. (1 Pet. 5:2) Batudu bō̱ ba mabola ebolo o longa na sabangane̱ Mandabo ma Janea na milongi ma bebokedi mipe̱pe̱. Kapo̱ ka bane̱ be̱se̱ o mwemba, ebol’a boso ya mutudu ye nde ná a langwe myango ma bwam ma Janea.—Mat. 28:19, 20.

5. Njik’eyembilan a mute̱ dikalo ńa bwam Paulo a dīno̱ e?

5 Eyembilan a Paulo. Byala ba Filipi 1:10, nwt-F “emba ma mena me mweńa buka me̱se̱,” be malangwea biso̱ ońola nje Paulo a tongwe̱le̱no̱ o be̱ mute̱ dikalo ńa bwam. Paulo a bupe̱ malea mo̱me̱ne̱ a bolino̱. O pambo a ponda ńa mimbu jita, a boli ebol’a dikalo yena e ta e bakabe̱ mo̱, mo̱ pe̱ nde e ta mo̱ lambo laboso o longe̱ lao. A te̱ dikalo “o mpoma na o mandabo.” (Bebolo 20:20) A si ta a te̱se̱ haw’a tobotobo to̱ buńa ba tobotobo ba woki o te̱ dikalo. A ta nde a te̱ dikalo to̱ we̱ni, na to̱ njika ponda a tano̱ a be̱ne̱ epolo o bola nika. K’eyembilan, niponda a tano̱ enge̱le̱ myemba mao m’ebolo o Aten, a te̱ye̱ dibo̱to̱ la bato ba mweńa diwo̱ dikalo; bō̱ babu ba timbi badubedi. (Bebolo 17:16, 17, 34) To̱ ponda ńena a tano̱ o “beboa,” Paulo a te̱ye̱ ba bena ba ta na mo̱ dikalo.—Fil. 1:13, 14; Bebolo 28:16-24.

6. Njika belongedi Paulo a bolino̱ Yohane nu belabe̱ ná Marko na Timoteo e?

6 Paulo a bolane̱ pond’ao o mbad’a bwam. A ta be̱ a bele̱ bape̱pe̱ ná bale te̱ dikalo mwemba na mo̱. K’eyembilan, o lo̱ndo̱ lao l’ebol’a muloloma laboso, a ta a no̱ngo̱ Yohane, nu ta nu belabe̱ ná Marko; o lo̱ndo̱ di londe̱ maba pe̱ Timoteo. (Bebolo 12:25; 16:1-4) Ye̱ke̱i te̱ Paulo a we̱ na ngińa o lee̱ babo̱ ne̱ni die̱le̱ mwe-mba, ne̱ni bola ebol’a mutatedi, na ne̱ni be̱ balēdi ba bwam.—1 Kor. 4:17.

Embilane̱ Paulo nu ta be̱be̱ ponda ye̱se̱ o bola mboṅ (Ombwa dongo 7) *

7. Ne̱ni batudu beno̱ ná ba bupe̱ jome̱le̱ la Paulo le o Efeso 6:14, 15 e?

7 Belēdi. Batudu be ná bembilane̱ Paulo, seto̱ buka te̱ o te̱ dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱, nde na be̱ pe̱ be̱be̱ o bola mboṅ ponda te̱ ba be̱nno̱ epolo o bola nika. (Langa Efeso 6:14, 15.) K’eyembilan, be ná ba tombwane̱ o bola mboṅ niponda ba busino̱ o janda lambo to̱ ke̱ be o wum’abu y’ebolo. To̱ niponda beno̱ o sue̱le̱ bebolo ba longa ba bebokedi, be ná ba kwalisane̱ bato be be̱be̱ na wa wuma to̱ bena ba mapo̱ jandisane̱ babo̱ sango. Kapo̱ ka Paulo, batudu be ná ba longa bape̱pe̱, name̱ne̱ pe̱ na baboledi niponda beno̱ o dikalo na babo̱.

8. Nje mutudu angame̱nno̱ bola ponda iwo̱ e?

8 Batudu ba s’angame̱n walame̱ne̱ jita o bebolo ba mwemba to̱ ba ebondo kańena ba si mabe̱ne̱no̱ pe̱ ponda o te̱ dikalo. Ná ba be̱ skwe̱, ponda iwo̱ ye ná e pula ná ba bange bola b’ebolo bō̱ beno̱ o bake̱ babo̱. Ba no̱ngi te̱ ponda o dutea na kane̱ pe̱, ba me̱nde̱ je̱ne̱ ná bemedi te̱ o bola be bebolo e me̱nde̱ pula ná ba we̱le̱ ma-mbo ma mweńa mō̱ o mbasan. K’eyembilan, ba si me̱nde̱ pe̱ we̱le̱ tombise̱ jowe̱ la ndabo a mbia woki te̱, to̱ no̱ngo̱ dongo o mususu o ebol’a dikalo, to̱ longa bana babu o y’ebolo. Ye bō̱ babu ndutu o ba-nga bambe̱ m’bē̱ mipe̱pe̱, nde be ná ba be̱ mbaki ná Yehova a maso̱ṅtane̱ ńo̱ngi ba be̱nno̱ o jombwea mambo mabu me̱se̱.

MITAKISAN O BE̱ BATATEDI BA BI JOMBWEYE̱ BANE̱

9. Nika batudu ba walame̱nno̱ jita, nje ye ná e be̱ babo̱ ndutu o bola e?

9 Ońola nje nika e titino̱ bu. Baboledi ba Yehova ba be̱n mitakisan jita. O min mińa misukan, biso̱ be̱se̱ di be̱n ńo̱ngi ná bembe̱ biso̱, ba sue̱le̱ na lo̱ko̱ pe̱ biso̱. Ponda iwo̱ pe̱ bō̱ basu ba be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ o jese̱le̱ bedangwedi ba bobe. (1 Tes. 5:14) Ye mbale̱ ná batudu ba titi ná ba bo̱le̱ mitakisan me̱se̱ baboledi ba Yehova ba be̱nno̱. Nde to̱ na nika, Yehova a mapula ná ba we̱ na ngud’abu ńe̱se̱ o jembe̱ na tata pe̱ mido̱ngi mao. To̱ná batudu ba walame̱nno̱ jita, ne̱ni beno̱ ná ba so̱ ponda o jongwane̱ bonasango abu e?

Sesa bane̱, wembe̱ pe̱ babo̱ (Ombwa mongo 10, 12) *

10. Bupisane̱ 1 Tesalonika 2:7, ne̱ni Paulo a tano̱ ombwea bonasango e?

10 Eyembilan a Paulo. Paulo a ta a le̱le̱me̱ o sesa bonasango na jembe̱ pe̱ babo̱. Ye dibie̱ ná batudu ba bupe̱ eyembilan ao ya bwam ná babo̱ pe̱ ba lee̱le̱ bonasango abu ndolo na muyao. (Langa 1 Tesalonika 2:7.) Paulo a ta a bola bonasango mbaki ná a to̱ndi babo̱, Yehova pe̱ mulemlem. (2 Kor. 2:4; Efe. 2:4, 5) A ta nde e̱ne̱ bane̱ o mwemba ka mako̱m, a ta pe̱ a tombise̱ ponda na babo̱. A ta a langwea babo̱ mitakisan mao na bo̱bo̱ lao o lee̱ babo̱ ná a lakisane̱ babo̱. (2 Kor. 7:5; 1 Tim. 1:15) Nde Paulo a si ta a soke̱ miso̱ o mitakisan mao. A ta nde a we̱ na ngińa ná ongwane̱ bonasango.

11. Ońola nje Paulo a tano̱ a bola bonasango na bonańango ao malea e?

11 Ponda iwo̱, ńamuloloma Paulo a ta a bola bonasango ao malea. Nde a si ta a bola nika o lo̱ko̱ malinga mao. A ta nde a bola babo̱ malea ońolana a ta a to̱ndo̱ babo̱, a ta pe̱ a pula tata babo̱ ná ba si kusa mbeu a ńolo. A ta a bola babo̱ malea o mbadi ni wam o so̱ṅtane̱, a ta pe̱ a wasa bia nga ba kasi mo̱ to̱ ke̱m. K’eyembilan, o leta a tiledino̱ bato ba Korinto, Paulo a ta a bola babo̱ malea ma ngińa. Ombusa mo̱ tila di leta, na mo̱ a lomea babo̱ Tito. Paulo a ta a pula bia ne̱ni ba kasino̱ leta lao. E se̱ muńe̱nge̱ a bono̱ o senga ná ba kasi ma malea, ba we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo e!—2 Kor. 7:6, 7.

12. Ne̱ni batudu ba membe̱no̱ bonasango na bo-nańango abu e?

12 Belēdi. Batudu be ná ba bupe̱ eye-mbilan a Paulo yete̱na ba matombise̱ ponda na bane̱ bonasango na bonańa-ngo. Mbadi po̱ ńa bola nika ńe nde ná ba pomane̱ po̱ o ndongame̱n ná ba we̱le̱ kwala na jembe̱ pe̱ babo̱. O jita la ngedi, minuti mō̱ to̱ maba ma dongame̱n o la-ngwea munasango to̱ munańango byala ba ndolo a be̱nno̱ ńo̱ngi o senga. (Rom. 1:12; Efe. 5:16) Mutudu nu membilane̱ Paulo a membe̱ pe̱ bonasango tongwea n’Eyal’a Loba ná ouse̱ dube̱ labu, a bola pe̱ babo̱ mbaki ná Loba a to̱ndi babo̱. A mabola pe̱ ná ba bie ná mo̱ pe̱ a to̱ndi babo̱. A makwalisane̱ babo̱ ponda ye̱se̱ na sesa pe̱ babo̱. A mabola ná malea mao ma se̱me̱ye̱ nde o Eyal’a Loba. A si mawuta mbale̱, nde a malangwa mo̱ na muyao ná mukase̱ malea emeye we̱le̱ mo̱ o ebolo.—Gal. 6:1.

MITAKISAN O BUKA BO̱BO̱ LABU

13. Ne̱ni mutudu eno̱ ná e̱ne̱ bo̱bo̱ lao e?

13 Ońola nje nika e titino̱ bu. Batudu ba titi ke̱nge̱nge̱. Babo̱ pe̱ ba mapo̱ngo̱ mawuse̱ kapo̱ ka bato be̱se̱. (Rom. 3:23) Ye ná e be̱ babo̱ ndutu o be̱ne̱ je̱ne̱ la ma-mbo di te̱nge̱n jombwea bo̱bo̱ labu. Bō̱ be ná be̱ne̱ ná bo̱bo̱ labu le bwambi kańena nika e sukan bo̱bise̱ babo̱ mulema. Bane̱ be ná ba ye̱use̱ bo̱bo̱ labu, be̱ne̱ ná ba si be̱n miwe̱n to̱ mō̱ o po̱ngo̱ ná ba tukwe.

14. Bupisane̱ Filipi 4:13, ne̱ni sibise̱ la ńolo longwane̱no̱ Paulo o lembe̱ bo̱bo̱ lao e?

14 Eyembilan a Paulo. Kana Paulo a tano̱ a sibise̱ ńolo, embi ná a titi ná anane̱ bo̱bo̱ lao na ngud’ao ńa mo̱me̱ne̱. E ta e pula mo̱ ngiń’a Loba. Paulo a se̱le̱ nde be̱ mot’a mulopo ma mboma, nu takise̱ kriste̱n na ngińa. Nde ombusa ponda, embi mawuse̱ mao, a ta pe̱ be̱be̱ o tukwa bede̱mo na bedangwedi bao. (1 Tim. 1:12-16) Na jongwane̱ la Yehova, a timbi mutatedi ńe ndolo, ńe ndedi, na nu sibise̱ ńolo. A ta a bia bo̱bo̱ lao bwambwam; nde a ta mbaki ná Yehova a lakise̱ mo̱, a si ta so̱ a soke̱ miso̱ o mawuse̱ mao. (Rom. 7:21-25) Paulo a si ta engane̱ mo̱me̱ne̱ ke̱nge̱nge̱. O diwengisan, a we̱ na ngińa o bata sa bede̱mo ba kriste̱n, a se̱me̱ye̱ pe̱ na Yehova na sibise̱ la ńolo ná a londise̱ ebolo e ta e bakabe̱ mo̱.—1 Kor. 9:27; langa Filipi 4:13.

We̱ na ngińa o buka bo̱bo̱ lo̱ngo̱ (Ombwa mongo 14-15) *

15. Njika je̱ne̱ la mambo le skwe̱ mutudu angame̱nno̱ be̱ne̱ jombwea bo̱bo̱ lao e?

15 Belēdi. Batudu ba si mate̱se̱be̱ o mwemba ońolana be ke̱nge̱nge̱. Nde Yehova a mengane̱ babo̱ ná bembe mawuse̱ mabu, ba se pe̱ bede̱mo ba kriste̱n. (Efe. 4:23, 24) Mutudu angame̱n wase̱le̱ mo̱me̱ne̱ tongwea na jokwa l’Eyal’a Loba, a wana pe̱ mawengisan ma mapule̱. Na nika nde Yehova a me̱nde̱no̱ jongwane̱ mo̱ o be̱ muńe̱nge̱ na mutud’a bwam.—Yak. 1:25.

MITAKISAN O WE̱LISANE̱ BO̱BO̱ LA BANE̱

16. Nje ye ná e po̱ yete̱na mutudu a soke̱ miso̱ o bo̱bo̱ la bane̱ e?

16 Ońola nje nika e titino̱ bu. Batudu be ná ba bia bo̱bo̱ la bonasango na bonańa-ngo abu ońolana be babo̱ batabata. Ba si no̱ngi so̱ te̱ jangame̱ye̱, be ná ba ti-mba bato ba malinga, bato ba titi muyao na bena ba masa bane̱. Paulo ome̱le̱ kriste̱n ná nika nde Satan a mapulano̱ ná ba bole.—2 Kor. 2:10, 11.

17. Ne̱ni Paulo a tano̱ e̱ne̱ bonasango ao e?

17 Eyembilan a Paulo. O ponda ye̱se̱ a ta nde ombwea bede̱mo ba bwam ba bonasango na bonańango. A ta a bia mawuse̱ mabu, ebanja ponda iwo̱ ba ta ba bwese̱ mo̱ ndutu. Nde Paulo a ta a bia diwengisan le oteten a bedangwedi ba bobe na mot’a bobe. A ta a to̱ndo̱ bonasango, a ta pe̱ nde a soke̱ miso̱ o bede̱mo babu ba bwam. A ta a bia ná to̱ ba wusa nde, ba ta ba be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam, e ta nde e pula babo̱ jongwane̱ ná ba bole nje e te̱nge̱n.

18. Ne̱ni Paulo ongwane̱no̱ Ewodia na Sintike e, njika belēdi pe̱ be oten e? (Filipi 4:1-3)

18 K’eyembilan, jombweye te̱ ne̱ni Paulo ongwane̱no̱ bonańango baba o mwemba ma Filipi. (Langa Filipi 4:1-3.) Ewodia na Sintike ba ta bese̱le̱ ná si so̱ṅtane̱le̱ lena di ta oteten abu labe babo̱. Nde Paulo a si sai to̱ kaise̱ babo̱, o diwengisan ombwedi nde bede̱mo babu ba bwam. Ba ta nde bona-ńango ba jemea bena ba boledi Yehova pond’a bwaba. Paulo a ta a bia ná Yehova a to̱ndi babo̱. Kana Paulo ombwe-dino̱ nde bede̱mo babu ba bwam nik’e tute̱le̱ mo̱ o jome̱le̱ babo̱ ná ba sangilane̱ bwambo babu. Nika Paulo a tano̱ nde a soke̱ miso̱ o bede̱mo ba bwam ba bane̱ nika ńongwane̱ pe̱ mo̱ o kombe̱ muńe̱nge̱ mao na mulatako ma bwam na bane̱ o mwemba.

We̱ ná o si sa bane̱ (Ombwa dongo 19) *

19. (a) O nje batudu bangame̱nno̱ soke̱ miso̱ e? (b) Njika belēdi di mabusane̱no̱ o duta di malee̱ mutudu ńe o pape̱ Ndabo a Janea e?

19 Belēdi. A batudu, bińo̱ soke̱ nde miso̱ o bede̱mo ba bwam ba bonasango na bonańango ańu. To̱ mō̱ ńasu a titi ke̱nge̱nge̱; nde mō̱ ńasu te̱ a be̱n bede̱mo ba bwam jeno̱ ná di bwane̱ muńe̱nge̱. (Fil. 2:3) Ye mbale̱ ná, ponda iwo̱ batudu bangame̱n bola munasango to̱ munańango mō̱ malea. Nde kapo̱ ka Paulo, batudu bangame̱n we̱ ná ba si soke̱ miso̱ o byala ba bobe to̱ bedangwedi ba bobe ba moto. O diwengisan, bangame̱n nde soke̱ miso̱ o ndolo nu moto a be̱nno̱ ońola Yehova, titimbe̱ eno̱ o lee̱ o bolea Loba, na ńo̱ngi a be̱nno̱ o bola nje ye bwam. Batudu bena ba masoke̱ nde miso̱ o bede̱mo ba bwam ba bane̱, ba mo-ngwane̱ bonasango na bonańango abu o je̱ne̱ ná ba to̱ndo̱be̱ o mwemba.

BENGA JEMBILANE̱ PAULO

20. Nje batudu beno̱ ná ba bola o benga to-mbwane̱ eyembilan a Paulo e?

20 Ye bińo̱ batudu muse̱ṅ ná lo benge jokwa eyembilan a Paulo. K’eyembilan, o Index des publications des Témoins de Jéhovah, we ná wala o mulopo “Paul” denge̱ mulopo musadi “exemple pour les anciens.” Niponda weno̱ o langa mambo mō̱ ma tilabe̱ oten, baise̱ na wame̱ne̱ ná, ‘Ne̱ni eyembilan a Paulo yeno̱ ná yongwane̱ mba o kombe̱ muńe̱nge̱ mam niponda neno̱ o bola ebol’am ya mutudu e?’

21. Njika mbaki batudu beno̱ ná ba be̱ne̱ e?

21 A batudu, bińo̱ lo si dimbea ná Yehova a si mengane̱ bińo̱ ke̱nge̱nge̱; a mengane̱ nde bińo̱ ná lo be̱ jemea. (1 Kor. 4:2) Yehova a bwane̱ ebol’a ntu na jemea la Paulo muńe̱nge̱. Le ná lo be̱ mbaki ná Loba a mabwane̱ pe̱ nje lo mabolano̱ o ebol’ao muńe̱nge̱. Yehova a si me̱nde̱ “dimbea ebol’ańu na ndol’ańu ńena lo lee̱le̱no̱ ońola dina lao, kana lo tano̱ lo bolea basangedi, lo diano̱ pe̱ lo mabolea babo̱.”—Bon. 6:10.

MWENGE 87 Bińo̱ ya! Lo kuse lo̱ko̱mea

^ par. 5 Di matimbise̱le̱ batudu jita la masoma ońola ebol’a ntu ye̱se̱ ba mabolano̱ o jongwane̱ biso̱. O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ońola mitakisan mine̱i mena batudu ba be̱nno̱. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea ne̱ni eyembilan a ńamuloloma Paulo yeno̱ ná yongwane̱ batudu we̱nge̱ o buka mi mitakisan. Din jokwa di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ be̱se̱ o so̱ṅtane̱ batudu, o lee̱le̱ babo̱ ndolo, na sue̱le̱ pe̱ babo̱ ná ba we̱le̱ bola ebol’abu na bo̱bise̱ la ńolo.

^ par. 61 BETELEDI BA MADUTA: Munasango e o te̱ye̱ diko̱m lao l’ebolo dikalo niponda beno̱ o timba o mboa.

^ par. 63 BETELEDI BA MADUTA: Mutudu mō̱ e o jembe̱ munasango nu to̱ndi be̱ muso̱lo̱ki.

^ par. 65 BETELEDI BA MADUTA: Munasango mō̱ e o jongwane̱ nune̱ nu lingi ońola diwuse̱ nupe̱pe̱ a bolino̱.

^ par. 67 BETELEDI BA MADUTA: Munasango mō̱ e o loma mye̱ndi o telefon, o mulopo ma bola ebolo yena a te̱no̱ mpuli o bola, nde nune̱ ńe mutudu a titi o sa mo̱.