1. Ne̱ni longe̱ lo̱ngo̱ di tano̱ obiana o mabotea jokwa Bibe̱l e?

 NE̱NI longe̱ lo̱ngo̱ di tano̱ obiana o mabotea jokwa Bibe̱l na mboṅ a Yehova e? Bō̱ basu ba si to̱ndi to̱ mo̱me̱ne̱ jo̱-nge̱le̱ longe̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ kwaṅ. Yen ebe di ta nde di be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ na bede̱mo be kaponda bete̱sedi ba nin wase, bupisane̱ nje e me̱ne̱no̱ bwam to̱ bobe. Yete̱na nika, ke̱ di si ta so̱ di ‘be̱ne̱ dipita, di ta o wase esibe̱ Loba.’ (Efe. 2:12) Nde longe̱ lasu di tuko ponda di botedino̱ jo-kwa Bibe̱l.

2. Nje o so̱ṅtane̱no̱ ponda o botedino̱ jokwa Bibe̱l e?

² Ponda o botedino̱ jokwa Bibe̱l, o so̱i ná o be̱n Tete̱ ńe o mo̱ń nu to̱ndi wa jita. O so̱ṅtane̱ ná, ná o do̱lisane̱ Yehova o be̱ pe̱ o mbia ma ba bena ba mowe̱ mo̱, wangame̱n wana mawengisan mande̱ne̱ o longe̱ lo̱ngo̱, o mbad’ango̱ ńa dutea, na o mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱. Woko ná wangame̱n dangwa kaponda bete̱sedi bao.—Efe. 5:3-5.

3. Bupisane̱ Kolose 3:9, 10, nje Yehova a mapulano̱ ná di bole e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

³ Yehova Loba Muweked’asu na Tet’asu ńe o mo̱ń a be̱n bwam o langwea biso̱ baboledi bao ne̱ni jangame̱nno̱ dangwa. A mapula pe̱ ná obiana di madubisabe̱, di po̱nge miwe̱n minde̱ne̱ o ‘songwa mudun a moto na bebolo bao.’ * (Langa Kolose 3:9, 10.) Din jokwa di me̱nde̱ jo-ngwane̱ ba bena ba mapule̱ dubisabe̱ o jalabe̱ myuedi mi-lalo: (1) “Mudun a moto” nika ńe nde nje e? (2) Ońola nje Yehova a mapulano̱ ná di songwe mo̱ e? (3) Ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di bola nika e? Ońola bō̱ basu bena ba mádubisabe̱, din jokwa di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ ná di si dangwa pe̱ to̱  dutea kana di tano̱ di bola kwaṅ obiana di masongwa mudun a moto.

4. Njika mambo moto nu bo̱ti “mudun a moto” a mabolano̱ e?

⁴ O ponda ye̱se̱ moto nu bo̱ti “mudun a moto” a madutea nde na bola pe̱ mambo kapond’eyobo. E ná a be̱ moto nu to̱ndi mo̱me̱ne̱, nu mapomane̱ linge̱, nu si bi timbise̱le̱ masoma, na ńe kumba. E ná a to̱ndo̱ jombwa bedinge̱dinge̱ na sinima ya mbamba, na ya njo. Nde ye̱ke̱i te̱ a be̱n bede̱mo ba bwam bō̱, yen ebe e pe̱ o bwa ndutu ońola mambo ma bobe a makwalano̱ to̱ bola. Nde a si be̱n ńo̱ngi ndongo o tukwa mo̱nge̱le̱ mao na bedangwedi bao.—Gal. 5:19-21; 2 Tim. 3:2-5.

5. Mo̱ je ná di songwa mudun a moto ná bambam e? Bola beteledi. (Bebolo 3:19)

⁵ Nika di titino̱ ke̱nge̱nge̱, to̱ mō̱ ńasu a titi ná a sumwa mo̱nge̱le̱ ma bobe me̱se̱ na bepuledi ba bobe be̱se̱ o mulema mao ná bambam. Ponda iwo̱ di mabola na kwala pe̱ mambo mō̱, nde jombwe̱ mo̱ ombusa ponda. (Yer. 17:9; Yak. 3:2) Nde di songo te̱ mudun a moto, di si me̱nde̱ pe̱ bola mambo kaponda bepuledi na beboledi b’eyobo. Di si mabe̱ pe̱ mulemlem ma moto di tano̱ kwaṅ.—Yes. 55:7; langa Bebolo 3:19.

6. Ońola nje Yehova a mapulano̱ ná jese̱le̱ mo̱-nge̱le̱ ma mpenga na bede̱mo ba bobe ba mudun a moto e?

⁶ Yehova a mapula ná jese̱le̱ mo̱nge̱le̱ ma mpenga na bede̱mo ba bobe ońolana a to̱ndi biso̱ jita, a mapula pe̱ ná di be̱ bonam. (Yes. 48:17, 18) A bi ná ba bena ba si manane̱ bepuledi ba bobe ba masengise̱ babo̱me̱ne̱ na ba bena ba dinge̱le̱ babo̱ sese. A mabwa ndutu ke̱ a me̱ne̱ ná je o sengise̱ biso̱me̱ne̱ na bane̱ sese.

7. Bupisane̱ Roma 12:1, 2, nje mō̱ ńasu te̱ angame̱nno̱ po̱so̱ e?

⁷ Ponda iwo̱ mako̱m masu mō̱ na mbia masu be ná ba yo̱ye̱ biso̱ ońolana je o we̱ o tukwa bede̱mo basu. (1 Pet. 4:3, 4) Be ná ba kwalane̱ biso̱ ná di be̱n bwam o bola to̱ nje di mapulano̱, di s’angame̱n jese̱le̱ ná bane̱ nde ba langweye biso̱ nje jangame̱nno̱ bola. Nde ba bena ba mabange̱ bete̱sedi ba Yehova ba titi wonja  ka nje te̱ ba mo̱nge̱le̱no̱. Mbale̱ ńe nde ná be nde o jese̱le̱ ná was’a Satan e die̱le̱ babo̱. (Langa Roma 12:1, 2.) Mō̱ ńasu te̱ angame̱n po̱so̱: Nga a makombe̱ mudun a moto ńe kapond’eyobo na was’a Satan, to̱so̱ a mese̱le̱ ná Yehova a tukwe mo̱ o be̱ mot’a bwam eno̱ ná a we̱le̱ be̱ tatan.—Yes. 64:8.

8. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o jese̱le̱ mo̱nge̱le̱ ma mpenga na bede̱mo ba bobe e?

⁸ Yehova a bi ná e mapula biso̱ ponda na miwe̱n o jese̱le̱ mo̱nge̱le̱ ma mpenga na bede̱mo ba bobe. (Mye. 103:13, 14) Nde tongwea n’Eyal’ao, mudī mao, na bebokedi bao, Yehova a mabola biso̱ dibie̱, ngudi, na jongwane̱ ba mapule̱ biso̱ ná di tukwe. Penda to̱ po̱ e titi ná o mákusane̱ mo̱ jongwane̱. Jombweye mambo mō̱ weno̱ ná o bola ná te̱ite̱i ná o bate songwa mudun a moto, na be̱ pe̱ ka ni dongame̱n ońola dubise̱.

9. Nje Eyal’a Loba yeno̱ ná yongwane̱ wa o bola e?

⁹ Bolane̱ Bibe̱l o wase̱le̱ wame̱ne̱ bwambwam. Eyal’a Loba ye nde ka je̱ne̱; ye ná yongwane̱ wa o wase̱le̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱, beto̱pedi bo̱ngo̱, na beboledi bo̱ngo̱. (Yak. 1:22-25) Mutombise̱ wa jokwa la Bibe̱l na yine̱ kriste̱n you be ná ba bola wa malea. K’eyembilan, be ná ba bolane̱ Bibe̱l o jongwane̱ wa o je̱ne̱ bede̱mo ba bwam o be̱nno̱, na bede̱mo wangame̱nno̱ jese̱le̱. Be ná ba lee̱ wa ne̱ni po̱ngo̱ muwaso o so̱ kalati i se̱medi o Bibe̱l yena i be̱n malea ma mongwane̱ o buka bede̱mo ba bobe. Yehova pe̱ a le̱le̱m ponda ye̱se̱ o jongwane̱ wa. Mo̱ nde e moto nu buki be̱se̱ ńe ná ńongwane̱ wa ońolana a malanga mulema mo̱ngo̱. (Min. 14:10; 15:11) Ońola nika, kane̱ mo̱ ponda ye̱se̱, wokwe pe̱ Eyal’ao buńa te̱.

10. Nje o mokwano̱ n’eyembilan a Elie e?

¹⁰ Be̱ mbaki ná bete̱sedi ba Yehova nde be bwam buka be̱se̱. Nje ye̱se̱ Yehova a mabaise̱no̱ biso̱ ná di bole ye nde ońola bwam basu. Ba bena ba mabupe̱ bete̱sedi bao ba matombwane̱. K’eyembilan, ba mabola babo̱me̱ne̱ edube, ba be̱n longe̱ di be̱n janda, be pe̱ bonam na mbale̱. (Mye. 19:8-12) Nde ba bena ba si mabupe̱ bete̱sedi ba Yehova ba makusa betune ba bebolo b’eyobo. Di senge te̱ nje sango mō̱ nu belabe̱ ná Elie a kwalino̱ jombwea nika. A kokisabe̱ nde na bayedi ba to̱ndi Yehova. Nde o bokoka bao, Elie a ta a be̱ne̱ mindenge ma bobe. A botedi o ńo̱ banga, a be̱ne̱ longe̱ la mbamba, na la jiba. Elie mo̱ ná a ta nde ā moto nu mońe̱ na malinga na ńe njo. Mo̱ ná: “Na boli nje ye̱se̱ nokono̱ ná kriste̱n e s’angame̱n bola.” Nde Elie a si ta a dimbea nje okono̱ ke̱ e muna. Na mo̱ a botea pe̱te̱ jokwa Bibe̱l. A we̱ na ngińa o jese̱le̱ bede̱mo bao ba bobe, a dubisabe̱ o mbu 2000. Njika tombwane̱ a kusino̱ o bupe̱ bete̱sedi ba Yehova e? Elie mo̱ ná: “Tatan na be̱n musango ma teten na doi la mulema di sangi.” * Eyembilan a Elie e mabamse̱ ná ba bena ba mabange̱ bete̱sedi ba Yehova ba masengise̱ babo̱me̱ne̱ sese. To̱ na nika, Yehova a le̱le̱m te̱ nde o jongwane̱ babo̱ ná ba tukwe.

11. Njika mambo Yehova a singe̱no̱ e?

¹¹ Okwa singe̱ nje Yehova a singe̱no̱. (Mye. 97:10) Bibe̱l e makwala ná Yehova a singe̱ “byombwedi ba kumba n’eyem’a  lobango, mā ma makome̱ maya esibe̱ njo̱m.” (Min. 6:16, 17) A “mabwa [pe̱] mot’a maya na ńa mawo̱ndo̱n ńakaka.” (Mye. 5:7) Yehova a singe̱ ben bede̱mo na ben beboledi jita; ońola nika nde o mińa ma Noa a bumbise̱no̱ babobe be̱se̱ bena ba ta ba londe̱ njo o wase. (Bbot. 6:13) Jombweye eyembilan epe̱pe̱. Tongwea na muto̱ped’a mudī Maleaki, Yehova a kwali ná a singe̱ ba bena ba mabwe̱ diba ońola njo̱m i si bake̱. Loba a si makasa jowe̱ labu, a me̱nde̱ pe̱ kaise̱ babo̱ ońola bedangwedi babu.—Mal. 2:13-16; Bon. 13:4.

12. “Bena bobe,” nje nika e mapulano̱ kwala e?

¹² Yehova a mapula ná di ‘bene bobe.’ (Rom. 12:9) Eyal’a “bena” e mapula nde kwala bosinga bonde̱ne̱; o masinge̱ la-mbo o dime̱ne̱ leno̱ wa ńakaka. Dutea te̱ ne̱ni o me̱nde̱no̱ senga ke̱ ba kwalane̱ wa ná o de da di ńam; penda to̱ po̱ e titi ná o me̱nde̱ nde je̱ne̱ mo̱ ńakaka. We na mo̱me̱ne̱ o boua ke̱ wo̱nge̱le̱ nika. Mulemlem pe̱ nde tet’a jo̱nge̱le̱ la bola nje Yehova a singe̱no̱ langame̱nno̱ be̱ biso̱ ńakaka.

13. Ońola nje jangame̱nno̱ tata mo̱nge̱le̱ masu e?

¹³ Tata mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱. Mo̱nge̱le̱ masu nde ma matute̱le̱ biso̱ o bola mambo. Ońola nika nde Yesu okwe̱le̱no̱ biso̱ ná di pale̱ mo̱nge̱le̱ me ná ma tute̱le̱ biso̱ o bola bobe bonde̱ne̱. (Mat. 5:21, 22, 28, 29) Ńo̱ng’asu ńe nde ná di bwese̱ Tet’asu ńe o mo̱ń muńe̱nge̱. Ye so̱ mweńa jita ná di pomane̱ pale̱ to̱ njika mo̱nge̱le̱ ma bobe ma mapo̱ biso̱ o mulopo!

14. Nje beto̱pedi basu be mabonde̱no̱ e, njika myuedi pe̱ jangame̱nno̱ jalabe̱ e?

¹⁴ No̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje o mato̱po̱no̱. Yesu mo̱ ná: “Ma ma mabuse̱ o mudumbu ma mawa nde o mulema.” (Mat. 15:18) Beto̱pedi basu be mabonde̱ njika pat’a moto jeno̱ oteten. Ońola nika baise̱ wame̱ne̱ min myuedi: ‘Mo̱ na mabanga to̱po̱ mpoṅ e, to̱ e be̱ nde ná langwa la mbale̱ le ná di wanea mba mitakisan e? Mo̱ mba nu bai to̱ nu babe̱, na mano̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná na si lee̱le̱ moto nupe̱pe̱ eto̱nd’a mome na muto e? Mo̱ na masamba beto̱pedi ba maye̱ ka diboa la bobe e? Mo̱ moto a li-ngise̱ te̱ mba, na malabe̱ mo̱ na pī e?’ Ye mweńa ná o duteye ná pō̱m ońola mi  myuedi. Je ná di langisane̱ beto̱pedi basu na bekwe̱n ba mbo̱ti. Di tele̱ te̱ bekwe̱n, e bo̱bi ná di songwe mbo̱ti ńe biso̱ o ńolo. Jese̱le̱ so̱ te̱ beto̱pedi ba bobe, ba mpoṅ na ba maye̱, e me̱nde̱ be̱ biso̱ lambo di bo̱bi o songwa mudun a moto.

15. Bome̱le̱ mudun a moto o ‘ebongo,’ nje nika e mapulano̱ kwala e?

¹⁵ We̱ na ngińa o tukwa bedangwedi bo̱ngo̱. Ńamuloloma Paulo a bolane̱ edinge̱ding’a ngińa o jokwe̱le̱ biso̱ ná ye mweńa jita ná di tukwe bedangwedi basu. A tili ná jangame̱n bome̱le̱ mudun asu ńa moto o “[ebongo].” (Rom. 6:6) Yesu emedi o bomabe̱le̱ o ebongo ná a bwese̱ Yehova muńe̱nge̱. Ná biso̱ pe̱ di bwese̱ Yehova muńe̱nge̱, jangame̱n jese̱le̱ bede̱mo na beboledi a singe̱no̱. Na nika buka te̱ nde di me̱nde̱no̱ be̱ne̱ doi la mulema di sangi na dipita la be̱ longe̱ o bwindea. (Yohane 17:3; 1 Pet. 3:21) O si dimbea ná Yehova a si me̱nde̱ tukwa bete̱sedi bao ná a do̱lisane̱ biso̱. Biso̱ nde jangame̱n tukwe̱ bedangwedi basu ná be be̱ mulatako na bete̱sedi bao.—Yes. 1:16-18; 55:9.

16. Ońola nje wangame̱nno̱ benga janane̱ bepuledi b’eyobo e?

¹⁶ Benga janane̱ bepuledi b’eyobo. To̱ ombusa dubise̱ lo̱ngo̱, wangame̱n te̱ nde benga janane̱ bepuledi b’eyobo. Jombweye eyembilan a Maurício. Nipo-nda a tano̱ eso̱mbe̱ a ta a be̱ne̱ longe̱ la mbamba, a ta nde a lata na bome bape̱pe̱. Na mo̱ a botea jokwa Bibe̱l na mboṅ a Yehova. A tuko longe̱ lao, a dubisabe̱ o mbu 2002. To̱ná a máboleano̱ Yehova mimbu jita, Maurício mo̱ ná: “Na memba ná po-nda iwo̱ na manane̱ bepuledi ba bobe.” Nde a si mese̱le̱ ná nika e bo̱bise̱ mo̱. O diwengisan mo̱ ná: “Nika na bino̱ ná ponda te̱ na mapale̱no̱ bepuledi ba bobe Yehova a mabwane̱ mba muńe̱nge̱, nika e membe̱ mba jita.” *

17. Njika lambo di membe̱ wa o myango ma Nabiha e?

¹⁷ Kane̱ Yehova ná ongwane̱ wa, se̱me̱ye̱ na mudī mao, seto̱ na ngud’ango̱. (Gal. 5:22; Fil. 4:6) Jangame̱n we̱ na ngińa ná di songwe mudun a moto, nde di we̱ pe̱  ná di si bo̱to̱ pe̱ mo̱. Jombweye te̱ mya-ngo ma ńango mō̱ nu belabe̱ ná Nabiha. Sango a caki mo̱ ke̱ a be̱n nde mbu mutoba buka te̱. Mo̱ ná: “Nika e bwese̱ mba ndutu jita.” O koka lao, Nabiha a ta be̱ ońa na malinga, a be̱ pe̱ njo. Na mo̱ a botea jandise̱ banga, ba damea mo̱, a tombise̱ ngus’a mimbu o beboa. Ombusa ponda, na mo̱ a botea jokwa Bibe̱l na mboṅ a Yehova yena i ta i po̱ pe̱pe̱le̱ ndabo a beboa. Nabiha a botedi wana mawengisan mande̱ne̱ o longe̱ lao. Mo̱ ná: “E si ta mba ndutu o jese̱le̱ bede̱mo bam ba bobe bō̱, nde e ta mba ndutu jita o jese̱le̱ sika.” Nabiha a we̱ buka mbu mō̱, nde o sukan a timbi tongwe̱le̱. Nje yongwane̱ mo̱ e? Mo̱ ná: “Na ta na kane̱ Yehova ponda ye̱se̱, nika nde ńongwane̱ mba.” A bati pe̱ ná: “Yete̱na na we̱li tu-kwa longe̱ lam ná na do̱lisane̱ Yehova, ne mbaki ná to̱ nja e ná a bola mulemlem!” *

18. Bupisane̱ 1 Korinto 6:9-11, nje jita la baboledi ba Loba ba we̱lino̱ bola e?

¹⁸ O ńo̱ṅo̱n a boso, bome na bito bō̱ bena Yehova a po̱sino̱ o janea mwemba na Kristo ba ta nde bato ba ta ba bola mambo ma bobe kwaṅ. K’eyembilan, ba ta nde bamusonje, babole̱ bobe na bome, na bībedi. Nde na jongwane̱ la mudī musangi ma Loba, ba we̱li tukwa bede̱mo babu. (Langa 1 Korinto 6:9-11.) Mulemlem pe̱ we̱nge̱, Bibe̱l e májongwane̱ lodun la bato o tukwa malonge̱ mabu. * Ba we̱li o buka bede̱mo bena be ta babo̱ ndutu o jese̱le̱. Eyembilan abu e mabola mboṅ ná wa pe̱ we ná o wana mawengisan o longe̱ lo̱ngo̱, o buka bede̱mo ba bobe ná o be̱ ka ni dongame̱n ońola dubise̱.

19. Nje jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱no̱ kwalea e?

¹⁹ O sumo te̱ miwe̱n bangame̱nno̱ po̱-ngo̱ o songwa mudun a moto, ba bena ba mapule̱ dubisabe̱ bangame̱n pe̱ we̱ o bo̱to̱ mot’a peńa. O jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱ kwalea ne̱ni jeno̱ ná di bola nika, na ne̱ni bane̱ beno̱ ná bongwane̱ biso̱.