Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 32

Dangwa na sibise̱ la ńolo o bie pe̱ myoyo mo̱ngo̱ oboso ba Loba lo̱ngo̱

Dangwa na sibise̱ la ńolo o bie pe̱ myoyo mo̱ngo̱ oboso ba Loba lo̱ngo̱

“Dangwa na sibise̱ la ńolo oboso ba Loba lo̱ngo̱.”​MIK. 6:8.

MWENGE 31 Dangwa na Loba!

EBONGOLO *

1. Nje David a kwalino̱ jombwea sibise̱ la ńolo la Yehova e?

MO̱ JE ná di kwala na mbale̱ ná Yehova e sibise̱ la ńolo e? E, je ná. David a kwali ná: “O ta o bola mba ngub’a jongise̱ lo̱ngo̱, muyao mo̱ngo̱ [sibise̱ lo̱ngo̱ la ńolo] mu timbise̱ mba bonde̱ne̱.” (2 Sam. 22:36; Mye. 18:36) Yen ebe David a ta nde o̱nge̱le̱ bo buńa muto̱ped’a mudī Samuel a po̱ino̱ o ndabo a sango a David o jo̱kise̱ nu nu ta ńangame̱n be̱ kiṅe̱ o Israel. David nde a ta ngok’a muna oteten a bana ba bome lo̱mbi; nde mo̱ nde Yehova a po̱sino̱ o timbane̱ kiṅe̱ Saul.​—1 Sam. 16:1, 10-13.

2. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

2 David e jo̱nge̱le̱ diwo̱ na nje e tilabe̱ o Myenge 113 mi makwale̱ jombwea Yehova ná: “A mato̱nge̱ miso̱ o jombwa mo̱ń na wase. A masumwa ńandutu o dibudu, a mato̱to̱ mutuedi o dibo, a majese̱ mo̱ mwemba na banedi.” (Mye. 113:6-8) O din jokwa, di me̱nde̱ se̱le̱ kwalea ngedi iwo̱ Yehova a lee̱le̱no̱ sibise̱ la ńolo ná di busane̱ belēdi bō̱ ba mweńa jombwea y’ede̱mo. Denge̱ di mombwea nje jeno̱ ná jokwa na kiṅe̱ Saul, muto̱ped’a mudī Daniel, na Yesu jombwea bia la myoyo masu.

NJE JENO̱ NÁ JOKWA N’EYEMBILAN A YEHOVA E?

3. Njika mulatako Yehova a be̱nno̱ na biso̱ e, nje pe̱ nika e malee̱no̱ e?

3 Yehova a lee̱le̱ ná e sibise̱ la ńolo tongwea na mulatako a be̱nno̱ na bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱ bena ba mowe̱ mo̱. A si makasa jowe̱ lasu buka te̱, nde a me̱ne̱ pe̱ nde biso̱ ka mako̱m mao. (Mye. 25:14) Ná di we̱le̱ be̱ mako̱m mao, Yehova a boli Mun’ao ka jabea ońola myobe masu. E se̱ muyao​—e se̱ nded’a mulema​—a lee̱le̱no̱ biso̱ e!

4. Nje Yehova a bolino̱ biso̱ e, ońola nje pe̱ e?

4 Jombweye mbadi nipe̱pe̱ Yehova a lee̱le̱no̱ ná e sibise̱ la ńolo. Ka Muwekedi, Yehova a wusa weka biso̱ esibe̱ bola ná di be̱ ka ni dongame̱n o po̱so̱ ne̱ni die̱le̱ malonge̱ masu. Nde a si boli nika. A weki biso̱ o bowan bao, a bola pe̱ biso̱ wonj’a bepo̱sedi. A mapula ná tet’a bato ka biso̱ di boleye mo̱ na mulema mwe̱se̱ ońolana di to̱ndi mo̱, di memba pe̱ ná ye muse̱ṅ o sengane̱ mo̱. (Ndim. 10:12; Yes. 48:17, 18) E se̱ masoma jeno̱ ná Yehova e ninka sibise̱ la ńolo e!

Duta le o lee̱ Yesu o mo̱ń. Bō̱ bena ba maneye̱ mwemba na mo̱ ba te̱m mo̱ o mbasan. Babo̱ be̱se̱ be o jombwa dimuti la ange̱l. Ange̱l iwo̱ ye o wala o wase o londise̱ ebolo e bakabe̱ babo̱. Yehova a boli be̱se̱ bena be o din duta doi la byanedi diwo̱ te̱nge̱ (Ombwa dongo 5)

5. Ne̱ni Yehova a mokwe̱le̱no̱ biso̱ sibise̱ la ńolo e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

5 Yehova a mokwe̱le̱ biso̱ o be̱ne̱ sibise̱ la ńolo tongwea na mulatako a be̱nno̱ na biso̱. Yehova nde e moto ńe dibie̱ buka be̱se̱ o misipo. To̱ na nika, a memea mo̱nge̱le̱ ma bane̱. K’eyembilan, Yehova ese̱le̱ ná Mun’ao a bole ebolo mwemba na mo̱ o weka mambo me̱se̱. (Min. 8:27-30; Kol. 1:15, 16) To̱ná Yehova eno̱ pe̱ ńangum, a mabola bape̱pe̱ doi la byanedi. K’eyembilan, a te̱se̱ Yesu kiṅ’a Janea, a me̱nde̱ pe̱ bola 144 000 la bato bena ba me̱nde̱ be̱ basangwedi mwemba na Yesu doi la byanedi diwo̱ te̱nge̱. (Lukas 12:32) Yehova a longi Yesu o be̱ Kiṅe̱ na Prisi Ninde̱ne̱. (Bon. 5:8, 9) A longi pe̱ ba bena ba me̱nde̱ sangwe̱ Janea mwemba na Yesu, nde a si maso̱lo̱ o ebolo a bake̱no̱ babo̱ o jombwea to̱ti te̱ la y’ebolo. O diwengisan, a lakisane̱ babo̱ ná ba me̱nde̱ bola jemea lao.​—Bbī. 5:10.

Di membilane̱ Yehova ke̱ di malonga bape̱pe̱, di bake̱ pe̱ babo̱ ebolo o bola (Ombwa mongo 6-7) *

6-7. Nje di mokwano̱ na Tet’asu ńe o mo̱ń jombwea bola la bape̱pe̱ m’bē̱ e?

6 Ye so̱ te̱ ná Tet’asu ńe o mo̱ń​—ńena nu si be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la to̱ moto​—a mabola bape̱pe̱ m’bē̱, ke̱ biso̱ pe̱ di s’angame̱n so̱ bola mulemlem e? Yete̱na we nde sango a mbia nga mutudu o mwemba, bupe̱ eyembilan a Yehova, bake̱ bape̱pe̱ mambo ma bola nde weke pe̱ wame̱ne̱ o so̱lo̱ oten o jombwea to̱ti te̱ la y’ebolo. Wembilane̱ te̱ Yehova, o me̱nde̱ je̱ne̱ ná y’ebolo e me̱nde̱ bolabe̱, nde o me̱nde̱ pe̱ longa bane̱, wongwane̱ pe̱ babo̱ o be̱ne̱ye̱ babo̱me̱ne̱ lakisane̱. (Yes. 41:10) Nje epe̱pe̱ ba bena ba be̱n doi la byanedi diwo̱ te̱nge̱ ba mokwano̱ na Yehova e?

7 Bibe̱l e makwala ná Yehova a makasa mo̱nge̱le̱ ma ange̱l ao. (1 Ki. 22:19-22) A bayedi, ne̱ni bińo̱ leno̱ ná lo bupe̱ eyembilan a Yehova e? Nika ńe te̱ ná e we̱le̱ be̱, bińo̱ baise̱ bana bańu ne̱ni ebolo ewo̱ te̱nge̱ yangame̱nno̱ bolabe̱. Jo̱nge̱le̱ labu di do̱li te̱, bińo̱ bupe̱ mo̱.

8. Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ Abraham na Sara we̱lisane̱ e?

8 We̱lisane̱ la Yehova Loba pe̱ di malee̱le̱ sibise̱ lao la ńolo. K’eyembilan, Yehova e we̱lisane̱ ke̱ ba bena ba maboleye̱ mo̱ ba makwalisane̱ mo̱ n’edube ná ba titi jo̱nge̱le̱ diwo̱ na bedomsedi bao. K’eyembilan, Yehova a lambe̱ye̱ Abraham toi ke̱ a makwalisane̱ mo̱ jombwea bedomsedi ba bumbise̱ Sodom na Gomora. (Bbot. 18:22-33) O̱nge̱le̱ pe̱ ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ Sara, munj’a Abraham we̱lisane̱. A si lingi ponda a yo̱ino̱ ke̱ e o bola mo̱ kakane̱ ná a me̱nde̱ no̱ngo̱ deme̱ o bodun bao. (Bbot. 18:10-14) O diwengisan a lee̱le̱ nde Sara edube.

9. Nje bayedi na batudu ba mokwano̱ n’eyembilan a Yehova e?

9 A bińo̱ bayedi na batudu o mwemba, nje eyembilan a Yehova e mokwe̱le̱no̱ bińo̱ e? Nje bińo̱ lo yo̱kino̱ bola ke̱ mun’ańu to̱ moto o mwemba a titi jo̱nge̱le̱ diwo̱ na bedomsedi bańu e? Mo̱ lambo laboso di mapo̱ bińo̱ o mulopo le nde ná a ko̱kisabe̱ e? Nga lo makeka nde o so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ lao e? Mandabo ma mbia na myemba ba matombwane̱ ke̱ ba bena ba be̱n doi la byanedi bembilane̱ Yehova. Nate̱na wan, jombwedi nje jeno̱ ná jokwa n’eyembilan a Yehova ya sibise̱ la ńolo. Tatan di kwaleye nje jeno̱ ná jokwa na byembilan be o Eyal’a Loba jombwea bia la myoyo masu.

NJE JENO̱ NÁ JOKWA N’EYEMBILAN A BANE̱ E?

10. Ne̱ni Yehova a mabolane̱no̱ eyembilan a bane̱ o jokwe̱le̱ biso̱ e?

10 Ka Mulēd’asu Nunde̱ne̱, Yehova a boli byembilan o Eyal’ao o bwam ba jokwe̱le̱ biso̱. (Hiob 36:22) Di mokwa nde ke̱ di dutedi myango ma Bibe̱l ma bato bena ba lee̱le̱ bede̱mo be do̱lisane̱ Loba na ba lee̱le̱ pe̱ ná ba bi myoyo mabu. Di mokwa pe̱ ke̱ jombwedi nje e po̱yedi ba bena ba si lee̱le̱ ben bede̱mo ba bwam.​—Mye. 37:37; 1 Kor. 10:11.

11. Nje di mokwano̱ n’eyembilan a bobe ya Saul e?

11 Dutea te̱ nje e po̱yedi kiṅe̱ Saul. O bebotedi a ta nde moto nu bi myoyo mao; a bo na mo̱me̱ne̱ bo̱ngo̱ o bambe̱ m’bē̱ munde̱ne̱. (1 Sam. 9:21; 10:20-22) Nde na ponda Saul a timbi be̱ kumba. A botedi nde lee̱le̱ yen ede̱mo a bobe ponda to̱ ininga ombusa mo̱ te̱se̱be̱ kiṅe̱. Ngedi po̱, a si lee̱le̱ we̱lisane̱ ke̱ e o jenge̱le̱ muto̱ped’a mudī Samuel. O mulopo ma jemba myoyo mao ná a lakisane̱ Yehova ná a me̱nde̱ jombwea tumba lao, Saul a boli nde jabea la dise̱ nde ke̱ a si ta a be̱ne̱ bwam o bola nika. Yehova a si ta pe̱ a do̱lisane̱ mo̱, a banga pe̱ mo̱ ka kiṅe̱. (1 Sam. 13:8-14) Di me̱nde̱ lee̱le̱ ná je dibie̱ yete̱na di busane̱ belēdi o yen eyembilan a jome̱le̱, jeka pe̱ biso̱me̱ne̱ o bola mambo di si be̱nno̱ bwam o bola.

12. Ne̱ni Daniel a lee̱le̱no̱ ná a bi myoyo mao e?

12 Diwengisan n’eyembilan a bobe ya Saul, di kwaleye ońola eyembilan a bwam ya muto̱ped’a mudī Daniel. O longe̱ lao le̱se̱, Daniel a tiki be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, a tika pe̱ be̱ muboled’a Loba nu bi myoyo mao na nu mengane̱ Yehova bediedi. K’eyembilan, ponda Yehova a bolane̱no̱ mo̱ o teleye̱ Nebukadnesar ndo̱t’ao, Daniel a si lango ná na mo̱ nde beteledi ba ni ndo̱ti be wuno̱. A lee̱le̱ ná a bi myoyo mao, a bola ná Yehova nde a kuse edube n’esese ye̱se̱. (Dan. 2:26-28) Njika belēdi di mabusane̱no̱ oten e? Yete̱na bonasango ba to̱ndi o senga bekwali di matombise̱no̱, to̱so̱ ná ebol’asu ya dikalo e maya bepuma ba bwam, di si dimbea ná Yehova nde angame̱n o sesabe̱. Jembe na sibise̱ la ńolo ná na jongwane̱ la Yehova nde di mabolano̱ man me̱se̱. (Fil. 4:13) Di boli te̱ nika, ke̱ je pe̱ nde o bupe̱ eyembilan a bwam ya Yesu. Ne̱ni e?

13. Nje byala ba Yesu be o Yohane 5:19, 30 be mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea bia la myoyo masu e?

13 To̱ná a tano̱ nde Mun’a Loba ńe ke̱nge̱nge̱, Yesu a ta nde a se̱me̱ye̱ na Yehova. (Langa Yohane 5:19, 30.) A si wasi o suane̱ Tet’ao ńe o mo̱ń doi la byanedi. Filipi 2:6 mo̱ ná Yesu “a si ta a langa be̱ lao la kapo̱ na Loba ka lambo a dumbino̱.” Ka Muna nu sibise̱ ńolo, Yesu a ta a bia myoyo mao, a ta pe̱ a bola doi la byanedi la Tet’ao edube.

Yesu a ta a bia myoyo mao a ta pe̱ a bupe̱ mo̱ (Ombwa dongo 14)

14. Njika jalabe̱ Yesu a bolino̱ ponda ba baise̱no̱ mo̱ ná a bole lambo di si ta owas’a doi lao e?

14 Jombweye te̱ nje Yesu a kwalino̱ ponda bokwedi Yakobo na Yohane mwemba na ńango abu ba po̱ino̱ na mo̱ o baise̱ mo̱ ná a bole babo̱ eto̱ti yena e si ta owas’a doi lao la byanedi. Yesu alabe̱ nde mo̱ dibokime̱ne̱ ná Tet’ao ńe o mo̱ń buka te̱ nde e ná a domse̱ nja nu me̱nde̱ je̱ o dia la Yesu la mom na la dimo̱se̱ o Janea la Loba. (Mat. 20:20-23) Yesu a lee̱le̱ ná a ta a bia myoyo mao; a ta pe̱ a bupe̱ mo̱. A si boli to̱ lambo lena Yehova a s’anedino̱ mo̱ o bola. (Yohane 12:49) Ne̱ni jeno̱ ná di bupe̱ eyembilan a bwam ya Yesu e?

Ne̱ni jeno̱ ná di bupe̱ eyembilan a Yesu ya bia myoyo masu e? (Ombwa mongo 15-16) *

15-16. Ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ malea me o 1 Korinto 4:6 o ebolo e?

15 Di membilane̱ nde Yesu ke̱ di we̱le̱ malea me o 1 Korinto 4:6 o ebolo. Y’epasi mo̱ ná: “Lo si kata ma ma tilabe̱.” Moto a baise̱ so̱ te̱ biso̱ malea, di si langwea mo̱ mo̱nge̱le̱ masu to̱ langwea mo̱ jo̱nge̱le̱ laboso di mapo̱ biso̱ o mulopo. Di lee̱ nde mo̱ malea me o Bibe̱l na o kalat’asu i se̱medi o Bibe̱l. Na nika nde di malee̱le̱no̱ ná di bi myoyo masu. Na sibise̱ la ńolo, di bole “bekaisedi” be te̱m na sim ba Ńangum edube.​—Bbī. 15:3, 4.

16 O sumo te̱ esese di mabolano̱ Yehova, di be̱n njo̱m ipe̱pe̱ ya bwam o lee̱le̱ ná di bi myoyo masu. Di mala kwalea tatan ne̱ni sibise̱ la ńolo na bia la myoyo masu di mawaneano̱ biso̱ muńe̱nge̱ na jongwane̱ pe̱ biso̱ o be̱ne̱ mulatako ma bwam na bane̱.

NE̱NI SIBISE̱ LA ŃOLO NA BIA LA MYOYO MASU LENO̱ BISO̱ TOMBWANE̱

17. Ońola nje bato ba sibise̱ ńolo na ba bi myoyo mabu beno̱ muńe̱nge̱ e?

17 Di me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱ yete̱na di lee̱le̱ sibise̱ la ńolo, di bia pe̱ myoyo masu. Ońola nje e? Di bi te̱ myoyo masu, di mabe̱ masoma, di bwa pe̱ muńe̱nge̱ ońola to̱ njika jongwane̱ bane̱ ba mawaneano̱ biso̱. K’eyembilan, dutea te̱ ponda Yesu a bo̱lise̱no̱ dom la bato ba mulo̱ngo̱. Mō̱ ńabu buka te̱ nde a timbi o bola Yesu masoma ná a bo̱lise̱ mo̱ na diboa lao la ńakaka​—lambo lena nu moto a si wusano̱ bola na mo̱me̱ne̱. Nun moto nu ta nu sibise̱ ńolo na nu ta nu bia myoyo mao a timbise̱le̱ masoma ońola jongwane̱ a kusino̱, na mo̱ a sesa Loba.​—Lukas 17:11-19.

18. Ne̱ni sibise̱ la ńolo na bia la myoyo masu di mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ne̱ mulatako ma bwam na bane̱ e? (Roma 12:10)

18 Bato be sibise̱ la ńolo na ba bi pe̱ myoyo mabu ba be̱n mulatako ma bwam na bane̱, e bo̱bi pe̱ ná ba be̱ne̱ mako̱m ma batabata. Ońola nje e? Ońolana be muńe̱nge̱ o jemba ná bane̱ bato ba be̱n bede̱mo ba bwam, ba lee̱le̱ pe̱ ná ba lakisane̱ babo̱. Bato be sibise̱ la ńolo na ba bi pe̱ myoyo mabu be muńe̱nge̱ ke̱ bane̱ ba tongwe̱le̱ o bola to̱ njika m’bē̱ mwena ba bake̱no̱ babo̱, be pe̱ makwasi o sesa na bola pe̱ babo̱ edube.​—Langa Roma 12:10.

19. Ońola nje di s’angame̱nno̱ be̱ kumba e?

19 O diwengisan, ye bato bena be kumba ndutu o sesa bane̱, ba to̱ndi nde ke̱ babo̱me̱ne̱ ba masesabe̱. Ba le̱le̱me̱ o kobisane̱ babo̱me̱ne̱ na bane̱ na wana pe̱ edī a penda. O mulopo ma longa bane̱ na bake̱ pe̱ babo̱ m’bē̱, bato be kumba ba mo̱nge̱le̱ nde ná babo̱me̱ne̱ nde bangame̱n o bole̱ lambo ná di bolabe̱ bwam, ońolana ba mo̱nge̱le̱ ná bane̱ ba titi ná ba bola mo̱ bwam. Moto ńe kumba a mawasa nde ponda ye̱se̱ o be̱ mweńa buka bane̱, a mako̱no̱ne̱ pe̱ bane̱ ke̱ ba boli lambo bwam buka mo̱. (Gal. 5:26) Ye ndutu ná yi ńai a bato i be̱ne̱ mulatako ma pond’a bwaba na bane̱. Di so̱i te̱ ná je kumba, di kane̱ Yehova na iwiye̱ ná ongwane̱ biso̱ o ‘timbise̱ mo̱nge̱le̱ masu peńa’ ná y’ede̱mo a bobe e si ya biso̱ myanga o mulema.​—Rom. 12:2.

20. Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ne̱ sibise̱ la ńolo na bia pe̱ myoyo masu e?

20 E se̱ masoma jeno̱ ná Yehova a boli biso̱ eyembilan a bwam e! Di me̱ne̱ sibise̱ lao la ńolo o mulatako mao na baboledi bao, di mapula pe̱ jembilane̱ mo̱. O mo̱ń a nika di bupe̱ pe̱ byembilan ba bwam be o Bibe̱l ba bato ba dango na Loba bena ba ta ba bia myoyo mabu. O ponda ye̱se̱ di bole Yehova edube n’esese bangame̱n mo̱. (Bbī. 4:11) Na nika nde biso̱ pe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ ka ni dongame̱n o dangwa na Tet’asu ńe o mo̱ń nu to̱ndi bato be sibise̱ la ńolo na ba bi pe̱ myoyo mabu.

MWENGE 123 Sibise̱ ńolo na jemea owas’a byanedi ba Loba

^ par. 5 Moto nu sibise̱ ńolo e muyao na nded’a mulema. E te̱nge̱n so̱ ná di kwale ná Yehova e sibise̱ la ńolo. Ka nje te̱ din jokwa di me̱nde̱no̱ lee̱, eyembilan a Yehova ye ná yokwe̱le̱ biso̱ sibise̱ la ńolo. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea nje jeno̱ ná jokwa na kiṅe̱ Saul, muto̱ped’a mudī Daniel, na Yesu jombwea bia la myoyo masu.

^ par. 58 BETELEDI BA DUTA: Mutudu mō̱ e o longa eso̱mb’a munasango o bia jombwea mōnda ma dikalo. Ombusa ponda nu mutudu a titi o so̱lo̱ o ebol’ao o jombwea to̱ti te̱ la y’ebolo, ese̱le̱ ná mo̱me̱ne̱ a londise̱ m’bē̱ mao.

^ par. 62 BETELEDI BA DUTA: Munańango mō̱ e o baise̱ mutudu nga e te̱nge̱n ná emeye bebeledi ba jukea o diba di matombe̱ o ndabo a mitin. Nu mutudu a titi o bola mo̱ jo̱nge̱le̱ lao nde e o jombwea bete̱sedi ba Bibe̱l bō̱ na mo̱.