Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 31

Mo̱ we o jenge̱le̱ “mundi mu be̱n bebokedi be bam” e?

Mo̱ we o jenge̱le̱ “mundi mu be̱n bebokedi be bam” e?

“A ta enge̱le̱ mundi mu be̱n bebokedi be bam, mwena mulonged’ao na muboked’ao e nde Loba.”​BON. 11:10.

MWENGE 22 Janea di máboka​—di ye!

EBONGOLO *

1. Njika mambo mō̱ bato jita ba to̱bino̱ e, ońola nje pe̱ ba bolino̱ nika e?

LODUN la baboledi ba Loba we̱nge̱ ba to̱bi mambo mō̱ ońola Loba. Jita la bonasango na bonańango ba po̱si o ja mulamba. Babaedi bō̱ ba po̱si ná ba si maya tatan. Mbia mō̱ mi po̱si o wamse̱ longe̱ labu. Ban be̱se̱ ba no̱ngi nde be bedomsedi ońola njo̱m po̱ ńe mweńa ńe nde ná ba mapula bolea Yehova na ngud’abu ńe̱se̱. Be muńe̱nge̱, ba lakisane̱ pe̱ Yehova ná a me̱nde̱ bola babo̱ mambo me̱se̱ ma mapule̱ babo̱ na mbale̱. Mo̱ ba me̱nde̱ jombwe̱ bedomsedi babu e? Ke̱m! Ońola nje jeno̱ mbaki na nika e? Ońolana o mińa mi tombi Yehova a boli baboledi bao nje ye̱se̱ e ta e pula babo̱. K’eyembilan a namse̱ Abraham, “sango a be̱se̱ bena ba dube̱.”​—Rom. 4:11.

2. (a) Bupisane̱ Bonahebe̱r 11:8-10, 16, ońola nje Abraham emedino̱ jese̱le̱ mundi ma Ur e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

2 Abraham emedi o jese̱le̱ longe̱ la m’bwe̱njē̱ a tano̱ a be̱ne̱ o mundi ma Ur. Ońola nje e? Ońolana a ta enge̱le̱ “mundi mu be̱n bebokedi be bam.” (Langa Bonahebe̱r 11:8-10, 16.) Mu “mundi” mwe nde nje e? Njika mitakisan Abraham a tano̱ a be̱ne̱ niponda a tano̱ enge̱le̱ ná mu mundi mu bokisabe̱ e? Ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di be̱ ka Abraham na ka bato ba nin pond’asu bena ba bupe̱ eyembilan ao e? Din jokwa di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o so̱ malabe̱ ma mi myuedi.

“MUNDI MU BE̱N BEBOKEDI BE BAM” MWE NDE NJE E?

3. Mu mundi Abraham a tano̱ enge̱le̱ mwe nde nje e?

3 Mundi Abraham a tano̱ enge̱le̱ mwe nde Janea la Loba. Di Janea di longedi nde na Yesu Kristo na 144 000 la kriste̱n yo̱kisabe̱. Paulo a kwali ná di Janea le nde “mundi ma Loba la longe̱, Yerusalem ńa mo̱ń.” (Bon. 12:22; Bbī. 5:8-10; 14:1) Ońola di Janea me̱ne̱ nde Yesu okwe̱le̱no̱ bokwedi bao o kane̱, ná di ye ná jemea la Loba di bolabe̱ o wase kana o mo̱ń.​—Mat. 6:10.

4. Bupisane̱ Bebotedi 17:1, 2, 6, nje Abraham a tano̱ a bia jombwea mundi, to̱ Janea, lena Loba a kakane̱no̱ e?

4 Mo̱ Abraham a ta a bia mambo me̱se̱ jombwea ne̱ni Janea la Loba di me̱nde̱no̱ longabe̱ e? Ke̱m. O pambo a ponda ńa bebwea ba mimbu, ma mambo ma ta nde “esoka.” (Efe. 1:8-10; Kol. 1:26, 27) Nde Abraham a ta a bia ná bato bō̱ ba mbot’ao ba me̱nde̱ be̱ kiṅe̱. Yehova mo̱me̱ne̱ nde a boli mo̱ di kakane̱. (Langa Bebotedi 17:1, 2, 6.) Abraham a ta a be̱ne̱ dube̱ di bam o makaki ma Loba kańena e ta nde biana a ta e̱ne̱ nu Ńo̱kisabe̱, to̱ Mesia, ńena nu ta ńangame̱n be̱ Kiṅ’a Janea la Loba. Ońola nika nde Yesu a langwedino̱ Bonayuda o mińa mao ná: “Sango ańu Abraham a ta a sombise̱ ná a me̱nde̱ je̱ne̱ buńa bam; nde e̱n mo̱, a bo pe̱ muńe̱nge̱.” (Yohane 8:56) Na mbale̱, Abraham a ta a bia ná mbot’ao e me̱nde̱ no̱ngo̱ dongo o Janea Yehova a me̱nde̱no̱ bokise̱, a ta pe̱ be̱be̱ o jenge̱le̱ ná Yehova a londise̱ di dikaki.

Ne̱ni Abraham a lee̱le̱no̱ ná a dube̱ makaki ma Yehova e?? (Ombwa dongo 5)

5. Ne̱ni di bino̱ ná Abraham a ta enge̱le̱ mundi mu bokisabe̱ na Loba e?

5 Ne̱ni Abraham a lee̱le̱no̱ ná a ta enge̱le̱ mundi, to̱ Janea, di bokisabe̱ na Loba e? Laboso, Abraham a si lati na janea to̱ diwo̱ la nin wase. Emedi o be̱ ńambumwa, a si ta a be̱ne̱ wum’a boja i bam, a si sue̱le̱ pe̱ to̱ janea la bato ba benama to̱ diwo̱. Mbata na nika, Abraham a si wasi pe̱ to̱ o bokise̱ lao janea. O diwengisan, a bengi sengane̱ Yehova, enge̱le̱ pe̱ ná a londise̱ kakane̱ lao. Na nika, Abraham a lee̱le̱ ná a ta a be̱ne̱ye̱ Yehova dube̱ dinde̱ne̱. Di kwaleye te̱ mitakisan mō̱ a tano̱ a be̱ne̱, jombweye pe̱ nje eyembilan ao e mokwe̱le̱no̱ biso̱.

NJIKA MITAKISAN ABRAHAM A TANO̱ A BE̱NE̱ E?

6. Njika pat’a mundi Ur e tano̱ e?

6 Mundi ma Ur Abraham a dīno̱ mu ta mu tatabe̱, mu do̱lo̱, mu be̱ne̱ pe̱ bato boko na be m’bwaṅ. Mu mundi mu ta mu be̱ne̱ bedima ba bebapa na misima o midi milalo bena ba ta ba tata mo̱. Bato ba Ur ba ta jangwa o tila na o miso̱ngi. E me̱ne̱n pe̱ biana Ur e ta nde mundi ma ńunga munde̱ne̱; bamuwaso ba so̱i mapapa ma ńunga jita o wa wuma. Bato ba ta nde ba longa milongi ma briki; bedima be ta be lalabe̱ plasta na pen ni masange̱. Milongi mō̱ mi ta mi be̱ne̱ 13 to̱ 14 tuṅ i dinge̱le̱ eboko e be̱n madale ma ke̱be̱.

7. Ońola nje Abraham a tano̱ angame̱n lakisane̱ Yehova ná a me̱nde̱ tata mo̱ na mbia mao e?

7 Abraham a ta angame̱n lakisane̱ Yehova ná a me̱nde̱ tata mo̱ na mbia mao. Ońola nje e? O̱nge̱le̱ ná Abraham na Sara ba dī mbo̱le̱, bolongi babu ba mpesa na longe̱ la m’bwe̱njē̱ o mundi ma Ur o wala ja o mino̱ko̱ o beyidi ba Kanaan. Mo̱ na mbia mao ba si ta pe̱ ba tatabe̱ na bedima ba bebapa na misima mi po̱ti. Basingedi ba wusa so̱ ko̱ye̱ babo̱ o to̱ njika ponda.

8. Nje e po̱yedi Abraham o ponda po̱ ńa longe̱ lao e?

8 Abraham a ta nde muboled’a Loba ńena nu ta nu bola jemea lao, nde ponda po̱ e po̱i ńena e tano̱ mo̱ ndutu o dese̱ mbia mao. Njai ninde̱ne̱ e ta e ko̱ o mu mundi me̱ne̱ Yehova a lomno̱ mo̱. Ni njai e ta ngińa kańena Abraham a no̱ngo̱ bedomsedi o wala ja o Egipto na mbia mao ońola son a ponda. Nde niponda a tano̱ o Egipto, Farao, mwaned’a mundi a ta a no̱ngo̱ munj’ao. Dutea te̱ ndutu ńena Abraham a bono̱ natē̱ ponda Yehova a ńakisane̱no̱ Farao ná a timbise̱le̱ mo̱ munj’ao Sara.​—Bbot. 12:10-19.

9. Njika pat’a mitakisan ma mbia Abraham a lembe̱no̱ e?

9 Abraham a ta pe̱ a be̱ne̱ mitakisan o mbia mao. Munj’ao ńandolo, Sara, a ta ewombe̱. Be bete̱medi be bwese̱ babo̱ ndutu mimbu jita. Na Sara a bola Abraham mūt’ao ńa muto, Hagar, ná a late na mo̱ ná tongwea na mo̱ ba be̱ne̱ muna. Nde ponda Hagar a so̱ino̱ ná e deme̱ la Ismael, na mo̱ a botea yaṅa Sara. Nika e wan myambo kańena, Sara a panga Hagar o mbo’ao.​—Bbot. 16:1-6.

10. Njika bwambo bo wu oteten a Ismael na Isak bwena bo we̱le̱ lakisane̱ Abraham a tano̱ a be̱ne̱ye̱ Yehova o kekise̱ e?

10 Sara a timbi no̱ngo̱ deme̱, na mo̱ a ya mun’a mome, Abraham a bele̱no̱ ná Isak. Abraham a ta a to̱ndo̱ bana bao ba bome babane̱, Ismael na Isak. Nde kana Ismael a tano̱ a tuse̱ Isak, Abraham a ta mińakisan o panga Ismael na Hagar. (Bbot. 21:9-14) Ombusa ponda, na Yehova a baise̱ Abraham ná a bole mo̱ mun’ao Isak jabea. (Bbot. 22:1, 2; Bon. 11:17-19) O yi ngedi ibane̱, Abraham a ta angame̱ne̱ lakisane̱ Yehova ná a me̱nde̱ londise̱ nje a kakanno̱ ońola bana bao babane̱.

11. Ońola nje Abraham a tano̱ we̱lisane̱ o jenge̱le̱ Yehova e?

11 O ni pambo a ponda ńe̱se̱, Abraham a ta angame̱n lee̱le̱ we̱lisane̱ o jenge̱le̱ Yehova. Yen ebe a ta a mábuka 70 ma mbu ponda mo̱ na mbia mao basumwe̱no̱ o Ur. (Bbot. 11:31–12:4) A jai o mino̱ko̱ lambo ka ebwe’a mbu, a yenga o mundi ma Kanaan mwe̱se̱. Abraham a wedi ke̱ e 175 mbu. (Bbot. 25:7) Nde a s’e̱n ne̱ni Yehova a londise̱no̱ kakane̱ a bolino̱ ná a me̱nde̱ bola mbot’ao mundi a tano̱ a ja. A si jai pe̱ to̱ longe̱ pond’a bwaba o je̱ne̱ bokisabe̱ la mundi, nika ńe nde Janea la Loba. To̱ na nika, e kwalabe̱ ná Abraham a wedi ka moto nu “no̱ngi mińa jita, ńuli pe̱ longe̱.” (Bbot. 25:8) To̱ na mitakisan me̱se̱ a lembe̱no̱, dube̱ la Abraham di si pongi, a ta pe̱ muńe̱nge̱ o jenge̱le̱ Yehova. Ońola nje a we̱lino̱ lembe̱ e? Ońolana o longe̱ lao le̱se̱, Yehova a tati mo̱, a be̱ pe̱ mo̱ diko̱m.​—Bbot. 15:1; Yes. 41:8; Yak. 2:22, 23.

Kapo̱ ka Abraham na Sara, ne̱ni baboledi ba Loba ba malee̱le̱no̱ dube̱ na we̱lisane̱ e? (Ombwa dongo 12) *

12. Nje jeno̱ o jenge̱le̱ e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ kwalea e?

12 Kapo̱ ka Abraham, je o jenge̱le̱ mundi mu be̱n bebokedi be bam. Nde di titi o jenge̱le̱ ná mu longabe̱. Ebanja Janea la Loba di bokisabe̱ o mbu 1914, le pe̱ o janea o mo̱ń ńe̱se̱. (Bbī. 12:7-10) Je nde o jenge̱le̱ ná di lańse̱ janea lao o wase ńe̱se̱. Niponda jeno̱ o jenge̱le̱ ná nika e bolane̱, jangame̱n lembe̱ mitakisan jita mena me bowan na mi mena Abraham na Sara ba tano̱ ba be̱ne̱. Mo̱ baboledi ba Yehova ba nin pond’asu ba we̱li bupe̱ eyembilan a Abraham e? Myango ma longe̱ mi mabuse̱ o Njongo a Betatedi mi malee̱ ná, kapo̱ ka Abraham na Sara, jita o nin we̱nge̱ ba lee̱le̱ dube̱ na we̱lisane̱. Di kwaleye te̱ ońola myango mō̱ nde jombweye nje jeno̱ ná di busane̱ oten ka belēdi.

DI BUPE̱ EYEMBILAN A ABRAHAM

Bill Walden a ta a le̱le̱me̱ o to̱bo̱ mambo mō̱, Yehova pe̱ a namse̱ mo̱

13. Njika belēdi o busane̱no̱ o myango ma longe̱ ma munasango Bill Walden e?

13 Be̱ be̱be̱ o to̱bo̱ mambo mō̱. Di mapula te̱ we̱le̱ mundi ma Loba, nika ńe nde Janea lao, o epol’a boso o longe̱ lasu di be̱ ka Abraham ńemedi o to̱be̱ mambo mō̱ ná a do̱lisane̱ Loba. (Mat. 6:33; Marko 10:28-30) Jombweye eyembilan a munasango Bill Walden. * O mbu 1942, Bill a ta ā be̱be̱ o bo̱le̱ esukul’ao o Universite ná a kuse dipapa la mubusise̱ maduta ma milongi ponda a botedino̱ jokwa na Mboṅ a Yehova. Mulēd’a Bill a ta a mákusea mo̱ ebolo a me̱nde̱no̱ bola ke̱ a bo̱le̱ esukul’ao, nde Bill a bangi. A teleye̱ mo̱ ná a no̱ngi bedomsedi o bolea Loba na ngud’ao ńe̱se̱ o mulopo ma jemea ebol’a musawedi munde̱ne̱. Ombusa ponda na go̱bin’ekombo e baise̱ Bill ná a be̱ sonj’a bila. A bangi n’edube, na mo̱ a kusa ebul’a 10 000$ (5 000 000 o mo̱ni masu) na mbu mitanu ma beboa. A busi o beboa ombusa mbu milalo. Ombusa ponda a belabe̱ o esukul’a Gilead, a lomabe̱ ka ńamuloloma o Afrika. Denge̱ Bill a maba Eva, bā na mo̱ ba bolea o Afrika, ba ta so̱ bangame̱n to̱bo̱ mambo mō̱. Ombusa ponda ba timbi o Amerika o bongwa ńango a Bill. O patape̱m Bill mo̱ ná: “Miso̱di mi mabusa mba o miso̱ ke̱ no̱nge̱le̱ edube ende̱ne̱ na kusino̱ ná Yehova a bolane̱ mba buka 70 ma mbu o ebol’ao. Na yo̱ki timbise̱le̱ mo̱ masoma ná ongwane̱ mba o bolane̱ longe̱ lam o bolea mo̱.” Mo̱ we be̱be̱ o bolane̱ longe̱ lo̱ngo̱ o bolea Yehova pond’a mususu e?

Eleni na Aristotelis Apostolidis be̱n ne̱ni Yehova embe̱no̱ babo̱

14-15. Njika belēdi o busane̱no̱ o myango ma longe̱ ma munasango na munańango Apostolidis e?

14 O s’o̱nge̱le̱ ná longe̱ lo̱ngo̱ di si me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan. Eyembilan a Abraham e mokwe̱le̱ biso̱ ná to̱ ba bena ba boli longe̱ labu le̱se̱ o bolea Yehova ba be̱n mitakisan. (Yak. 1:2; 1 Pet. 5:9) Myango ma longe̱ ma munasango Aristotelis Apostolidis * mi mabamse̱ ni mbale̱. A dubisabe̱ o mbu 1946 o Grikia, o mbu 1952 a wandi munańango Eleni ńena nu ta nu pula bolea Yehova mususu kapo̱ ka mo̱. Eleni a kwedi diboa, na do̱kita a so̱ ná a be̱n kanse̱r o bo̱ngo̱. Ba sumo diboa, nde mimbu to̱ mininga ombusa diba labu, na diboa di timba pe̱te̱. Mado̱kita ma dom pe̱te̱ mo̱, nde di doma di kwese̱ nde mo̱ epas’a ńolo ewo̱ nje̱mbe̱le̱, to̱ bwambo bo si ta pe̱ bo te̱me̱ mo̱ o mudumbu. Nde a ta te̱ nde mute̱ dikalo ńa ko̱di to̱ na diboa na mitakisan ma go̱bina o ni ponda.

15 Munasango Aristotelis Apostolidis a bongo munj’ao 30 ma mbu. O ni ponda a boledi ka mutudu, a bolea o mabe̱le̱ ma jako̱to̱ne̱, ongwane̱ o longa Ndabo a Jako̱to̱ne̱. O mbu 1987 jo̱mbe̱ l’eye̱i di dili le̱nse̱ Eleni sese ke̱ e o dikalo. A jai o koma mimbu milalo, o sukan a wo̱. O patape̱m Aristotelis mo̱ ná: “O pambo a ponda ńa mimbu jita, bete̱medi ba ndutu, mitakisan ma ngińa na muyo̱mbo̱ ma mambo ba kweledi mba. E ta e pula mba titimbe̱ na ngiń’a mulema. Nde o ponda ye̱se̱ Yehova a boli mba ngudi o buka mi mitakisan me̱se̱.” (Mye. 94:18, 19) Yehova a to̱ndi ba bena ba maboleye̱ mo̱ na ngud’abu ńe̱se̱ to̱ na mitakisan!

Audrey Hyde a bengi be̱ muńe̱nge̱ ońolana a ta a soke̱ miso̱ o kie̱le̱ ni maye̱

16. Njika malea ma bwam munasango Knorr a bolino̱ munj’ao e?

16 Soke̱ miso̱ o kie̱le̱ ni maye̱. Abraham a ta nde a soke̱ miso̱ mao o bowe̱n Yehova a tano̱ a kakane̱ mo̱, nika ńongwane̱ mo̱ o buka mitakisan mao. Munańango Audrey Hyde pe̱ a ta nde a soke̱ miso̱ o kie̱le̱ ni maye̱ to̱ná mom’ao ńaboso, Nathan H. Knorr, a wedino̱ na kanse̱r, mom’ao nu londe̱ baba, Glenn Hyde, pe̱ a boa Alsaime̱r. * Mo̱ ná nje yongwane̱ mo̱ jita ye nde nje munasango Knorr a langwedino̱ mo̱ woki to̱ ininga obiana a mawo̱. Mo̱ ná: “Nathan o̱nge̱le̱ mba ná: ‘Dipita lasu di bam ombusa kwedi, di si me̱nde̱ pe̱ taka to̱ buńa.’ Na mo̱ ome̱le̱ mba ná: ‘Ombwa nde kie̱le̱ ni maye̱, oten nde bowe̱n bo̱ngo̱ bweno̱.’ . . . A bata pe̱ ná: ‘Bola ná o walame̱ne̱, we̱ ná o bolane̱ longe̱ lo̱ngo̱ o bolea bane̱. Nika e me̱nde̱ jongwane̱ wa o bwa muńe̱nge̱.’” E se̱ malea ma bwam nika ńeno̱, o walame̱ne̱ o bolea bane̱ bwam na “bwa [pe̱] muńe̱nge̱ o dipita” e!​—Rom. 12:12.

17. (a) Ońola nje di be̱nno̱ njo̱m a bwam o soke̱ miso̱ o kie̱le̱ ni maye̱ e? (b) Ne̱ni bupe̱ la byembilan be o Mika 7:7 di mongwane̱no̱ biso̱ o bwane̱ minam mi mapo̱ muńe̱nge̱ e?

17 Di be̱n njo̱m jita o nin we̱nge̱ o soke̱ miso̱ o kie̱le̱ ni maye̱. Mambo ma mabolane̱ o wase ma malee̱ ná bwē ná jā nde o su la mińa misukan ma yen ebe̱yed’a mambo. Son a ponda di si me̱nde̱ pe̱ jenge̱le̱ mundi mu be̱n bebokedi be bam mwena mu me̱nde̱ janeye̱ wase ńe̱se̱. Bonam bō̱ di me̱nde̱no̱ bwane̱ muńe̱nge̱ oteten a minam jita bwe nde o je̱ne̱ bandolo basu ba mapo̱ o bepumbwedi. O ni ponda, Yehova a me̱nde̱ bola Abraham bowe̱n ba dube̱ lao na we̱lisane̱ lao, a pumbwe̱le̱ mo̱me̱ne̱ na mbia mao. Mo̱ o me̱nde̱ so̱ be̱ owo o kasa babo̱ e? We ná o be̱, yete̱na kapo̱ ka Abraham, we be̱be̱ o to̱bo̱ mambo mō̱ ońola Janea la Loba, o benga be̱ne̱ dube̱ to̱ na mitakisan, na lee̱le̱ pe̱ we̱lisane̱ o jenge̱le̱ Yehova.​—Langa Mika 7:7.

MWENGE 74 Ya lo̱ngo̱ mwenge ma Janea!

^ par. 5 We̱lisane̱ lasu le ná di we̱le̱be̱ o kekise̱ niponda jeno̱ o jenge̱le̱ belondisedi ba dikaki di bolabe̱; je pe̱ to̱ ná di bo̱lo̱ne̱ dube̱. Njika belēdi jeno̱ ná jokwa na Abraham bena be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ we̱lisane̱ niponda jeno̱ o jenge̱le̱ belondisedi ba makaki ma Yehova e? Njika eyembilan a bwam pe̱ baboledi ba Yehova bō̱ ba nin pond’asu ba lee̱le̱no̱ e?

^ par. 13 Myango ma munasango Walden mi busi o Njongo a Betatedi ńa 1 ba Elaṅe̱, 2013 map. 8-10 ńa Fre̱nsi.

^ par. 14 Myango ma munasango Apostolidis mi busi o Njongo a Betatedi ńa 1 ba Ngo̱nde̱ , 2002 map. 24-28 ńa Fre̱nsi.

^ par. 16 Myango ma munańango Hyde mi busi o Njongo a Betatedi ńa 1 ba Madibe̱dibe̱, 2004 map. 23-29 ńa Fre̱nsi.

^ par. 56 BETELEDI BA DUTA: Babaedi ba mádune̱ be o benga bolea Yehova na jemea to̱ na mitakisan. Ba soke̱ miso̱ o makaki ma Yehova ońola kie̱le̱ ni maye̱ ná dube̱ labu di benge be̱ ngińa.