Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Joseph F. Rutherford na bonasango bape̱pe̱ ke̱ be o pe̱pe̱le̱ Europa

1920—Ye we̱nge̱ ebwe’a mbu

1920—Ye we̱nge̱ ebwe’a mbu

O BEBOTEDI ba mbu 1920, baboledi ba Yehova ba ta ko̱di jita o walane̱ ebolo oboso. O mbu 1920, text a mbu ni ta ni po̱so̱be̱ e ta nde “SANGO nde e ngiń’am n’elo̱ng’am.”​—Mye. 118:14, King James Version.

Yehova embe̱ ba bate̱ dikalo ba ko̱di. Mu mbu, muso̱ngi ma paonia mondedi jasumwe̱ 225 po̱ 350. Ka nged’a boso pe̱, buka 8 000 la bate̱ dikalo lo lom bolangi babu o mulopo m’ebolo. Yehova a namse̱ babo̱ buka nje ba tano̱ benge̱le̱.

BA LEE̱LE̱ KO̱DI NINDE̱NE̱

O 21 má So̱ṅe̱ 1920, Joseph F. Rutherford ńena nu ta nu die̱le̱ ebol’a Bokwe̱ Bibe̱l, a ta a bola ekwali e be̱n tema ná “Lodun la bato le longe̱ we̱nge̱ lo si me̱nde̱ wo̱ tom.” Bokwe̱ Bibe̱l ba boli me̱se̱ na me̱se̱ o bele̱ jita la bato o y’ekwali. Ba re̱nti ndabo a sinima po̱ ninde̱ne̱ o Ńu Yo̱rk, ba bola pe̱ 320 000 ba bebeledi.

Ńuspepa ni bīse̱ ekwal’a munasango Rutherford “Lodun la bato le longe̱ we̱nge̱ lo si me̱nde̱ wo̱ tom”

Muso̱ngi ma bukedi mu timbi buka nje Bokwe̱ Bibe̱l ba tano̱ benge̱le̱. Ni ndabo a sinima ni mano̱nge̱ nde 5 000 la bato e londi ná pum, nde 7 000 la bato lo dia o eboko. Njongo a Betatedi e ta e kwala ná di jako̱to̱ne̱ le o muso̱ngi ma mako̱to̱ne̱ mena Bokwe̱ Bibe̱l ba tongwe̱le̱no̱ buka me̱se̱.

Y’ekwali e boli ná Bokwe̱ Bibe̱l ba bate biane̱. O niponda, ba si ta ba máso̱ṅtane̱ ná mwe̱ndi ma Janea mu ta mwangame̱n o camane̱ buka nika. Nde, ko̱d’abu e ta te̱ nde bonde̱ne̱. Ida Olmstead, nu botedi o jukeye̱ o ndongame̱n o mbu 1902 mo̱ ná: “Di ta di bia ná minam minde̱ne̱ ońola mbel’a moto ńe̱se̱ me o ngea; di si subi so̱ o langwea be̱se̱ bena di tano̱ di dongame̱ne̱ o dikalo mi myango ma bwam.”

BUSISABE̱ LA KALAT’ASU NA BISO̱ME̱NE̱

O bwam ba dese̱ bato o mbad’a mudī, bonasango o Bete̱l ba botedi o busise̱ kalati na babo̱me̱ne̱. Ba te̱se̱ nde belongisan babu o bolongi bō̱ ba re̱ntino̱ o 35 Myrtle Avenue, o Brooklyn, Ńu York, be̱be̱ na Bete̱l.

O Dimo̱di 1920, Leo Pelle na Walter Kessler ba lomabe̱ o Bete̱l. Walter mo̱ ná: “Ponda di po̱ino̱, mombwed’a ebol’a druk a kwalane̱ nde biso̱ ná, to̱ná di dianno̱ nde awa po̱ n’epasi obiana pause e mapo̱, di bole te̱ nde son ebolo. Na mo̱ a kwala ná di bambe̱ karto̱n i ta omo̱ń a bolongi, nde di sibane̱ mo̱.”

Leo e o jo̱nge̱le̱ nje e tombi bone̱ bao, mo̱ ná: “Ebol’asu e ta nde ná jowe bedima ba nde̱ki ńaboso ba bo bolongi. Na si ta na mábola ebolo e ta mbindo ka ye to̱ buńa. Nde y’ebolo e ta nde ya Yehova, nik’e ta so̱ nde biso̱ edube ende̱ne̱ o bola mo̱.”

Masin ma druk ba tano̱ ba bolane̱ o busise̱ Njongo a Betatedi

Ombusa woki to̱ ininga buka te̱, bate̱ mpuli ba ko̱di ba busise̱ Njongo a Betatedi. Mumutoba ma lokoli la Njongo a Betatedi ńa 1 ba Ngo̱nde̱ 1920 i busisabe̱ o nde̱ki ni londe̱ iba. O mulemlem ma ponda pe̱, bonasango ba te̱se̱ masin ma druk owas’a bolongi. Botea 14 má Dibaba 1920, kalati Âge d’or pe̱ e botedi o busisabe̱. Esibe̱ penda, Yehova a namse̱ miwe̱n ma ba bate̱ mpuli.

“Y’ebolo e ta nde ya Yehova, nik’e ta so̱ nde biso̱ edube ende̱ne̱ o bola mo̱”

“DI KO̱TO̱ME̱ O MUSANGO”

Baboledi ba Yehova ba lati pe̱te̱ mwemba, na babo̱ balane̱ ebol’a dikalo oboso na ko̱di na muńe̱nge̱. Nde Bokwe̱ Bibe̱l bō̱ ba ta ba pawe̱ na bebokedi o pond’a mpungu ma 1917 nate̱na 1919. Njika jongwane̱ ba wanedino̱ babo̱ e?

Njongo a Betatedi ńa 1 ba Dibaba 1920 e ta e be̱ne̱ tema po̱ ni ta nde ná “Di ko̱to̱me̱ o musango.” E ta e kwalane̱ babo̱ na ndolo ná: “Je mbaki . . . ná mō̱ te̱ nu be̱n mudī ma Sango . . . e be̱be̱ o dimbea mambo ma tombi, . . . ná di ko̱to̱me̱ mwemba, di be̱ pe̱ mulatako ka ńolo po̱.”

Jita ba kasi be byala ba muyao. Babaedi bō̱ ba tili ná: “Nik’e ta nde biso̱ diwuse̱ dinde̱ne̱ ná mbu mu tombi mwe̱se̱ na buka nika, di si te̱ dikalo nde ke̱ bape̱pe̱ be o bola nika. . . . Di pite̱ ná di si me̱nde̱ pe̱ pimbea nika to̱ buńa.” Ebolo ende̱ne̱ e ta so̱ yenge̱le̱ ba bate̱ dikalo bena ba kusi ngud’a peńa.

CAMANE̱ LA KALATI LE MYSTERE ACCOMPLI

O 21 má Eso̱pe̱so̱pe̱ 1920, Bokwe̱ Bibe̱l ba botedi dikalo la tobotobo o camane̱ mun’a kalati Le mystère accompli ńena ni ta nde do̱ di londe̱ samba la kalati Études des Écritures. Mbenda e busino̱ o mbu 1918 ná ba si camane̱ pe̱ mo̱, dongo lao dinde̱ne̱ di timbi nde o kombabe̱.

Bato be̱se̱, seto̱ paonia buka te̱, nde ba ta bangame̱n no̱nge̱ dongo o di dikalo. Edmund Hooper a ta a kwala ná: “To̱ nja nu mádubisabe̱, na ńena nu be̱n pe̱ ngudi o no̱ngo̱ dongo, a bole nika na muńe̱nge̱ mwe̱se̱.” Bebokedi be bolane̱ ben byala ná “lambo na mabolano̱” o bwam ba tute̱le̱ bate̱ dikalo ná ba te̱se̱ camane̱ la ni kalati o epol’a boso o longe̱ labu. Edmund Hooper a dia a mo̱nge̱le̱ ná di dikalo la toboboto nde di boli ná bato jita ba te̱ dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱ ka nged’a boso. Mo̱ ná: “Wa so̱ nde di botedino̱ o so̱ṅtane̱ bwambwam njik’ebolo ende̱ne̱ e ta yenge̱le̱ biso̱.”

TE̱SE̱BE̱ L’EBOLO PEŃA O EUROPA

Nika e tano̱ ndutu o kwalisane̱ Bokwe̱ Bibe̱l ba ta o bekombo bepe̱pe̱ o pond’a bila baboso ba wase ńe̱se̱, munasango Rutherford a ta so̱ a pula o jembe̱ ba bonasango na te̱se̱ pe̱te̱ ebol’abu ya dikalo. O 12 má Dingindi 1920, mo̱ na bonasango bane̱i balo so̱ o lo̱ndo̱ la bwaba o Inglisi na o jita la mindi mipe̱pe̱.

Munasango Rutherford o Egipto

Ponda Rutherford a pe̱pe̱le̱no̱ Inglisi, Bokwe̱ Bibe̱l ba te̱se̱ mako̱to̱ne̱ mande̱ne̱ malalo, na 12 la ndongame̱n. Bukedi be̱se̱ ba ta lambo ka 50 000. Jombwea di pe̱pe̱le̱, Njongo a Betatedi po̱ e ta e kwala ná: “Bonasango ba kusi belo̱ko̱medi na jembame̱. Ba bati be̱ mulatako o ebolo na ndolo, ba ta pe̱ muńe̱nge̱ jita.” O Paris, munasango Rutherford a tombise̱ pe̱te̱ y’ekwali e ta e be̱ne̱ tema ná: “Lodun la bato le longe̱ we̱nge̱ lo si me̱nde̱ wo̱ tom.” Ponda ekwali e botedino̱, ndabo e ta e málonda. Ombusa nika bebwea ba bato belalo be puli bata bia mambo mape̱pe̱.

Duta di bīse̱ ekwali e bolabe̱ o Royal Albert Hall o London

Woki i bupe̱, bonasango bō̱ balo o pe̱pe̱le̱ mindi ma Aten, Kairo, na Yerusalem. O bwam ba benga jombwea bato ba lee̱le̱ ńo̱ngi o be bepolo, munasango Rutherford a tele̱ mukanjo m’ebolo o mundi ma Ramallah, be̱be̱ na Yerusalem. Na mo̱ a timba o Europa, a tele̱ mukanjo m’ebolo ma Europa ńa teten o Swis, ná kalati i busisabe̱ oten.

BONDE̱ LA SI TE̱ME̱ LA SIM

O Ńe̱te̱ki 1920, Bokwe̱ Bibe̱l ba busise̱ Âge d’or No̱. 27, o bonde̱ tobotobo mitakisan mena Bokwe̱ Bibe̱l ba kusino̱ o mbu 1918. Masin ma druk di kwaledino̱ omo̱ń, ma ta ma bola ebolo bulu na mwese o busise̱ buka na lodun lone̱i la kalati.

Duta la Emma Martin di no̱ngo̱be̱ na sonja

Balange̱ ni kalati ba langi myango ma tobotobo ma Emma Martin. Munańango Emma Martin a ta nde paonia o San Bernardino o Kalifornia. O 17 má So̱ṅe̱ 1918, mo̱ na bonasango balalo E. Hamm, E. J. Sonnenburg, na E. A. Stevens, ba ta bukea o ndongame̱n po̱ ńa Bokwe̱ Bibe̱l.

Sango mō̱ ukedi o ni ndongame̱n, nde a si ta a po̱ o jokwa Bibe̱l. Ombus’a ponda a timbi bola mboṅ ná: “Na ta nde na lomabe̱ na o̱fis a go̱bina ńena ni ta ombusa mi mitakisan me̱se̱. Janda di ta nde ná na so̱ mambo o numa bińo̱ njo̱m.” A timbi so̱ nje a tano̱ a wasa, nika ńe nde kalati Le mystère accompli. Mińa to̱ mininga ombus’a ponda, munańango Emma Martin na ba bonasango balalo ba damabe̱le̱. Ba numabe̱ njo̱m ná ba kwe̱m mbenda ońolana ba camane̱ ni kalati.

Emma na ba bonasango ba kwedi muka, na babo̱ ba kusa mbako a beboa ba mbu milalo. O 17 má Emiase̱le̱ 1920, ba wunji muka na babo̱ ba ko̱ pe̱te̱ mo̱. Nde mambo ma timbi tukwa ombus’a ponda.

O 20 má Eso̱pe̱so̱pe̱ 1920, munasango Rutherford a lango myango mabu o jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ o San Francisco. Mi myango mi tapi bukedi, na babo̱ ba lomea sango ekombo ńa Matumba malati ma Amerika telegram. Ba ta nde ba tila oten ná be mbaki ná go̱bina ba bolane̱ doi labu la byanedi o mbad’a bobe, na ná munańango Emma Martin a we̱le̱be̱ nde o beboa esibe̱ njo̱m.

Bone̱ bao, sango ekombo Woodrow Wilson a boli nde o̱da dibokime̱ne̱ ná munańango Emma Martin na bonasango Hamm, Sonnenburg, na Stevens ba buse o beboa. Si te̱me̱ la sim di bo̱i pe̱ nde.

O su la mbu 1920, Bokwe̱ Bibe̱l bembi ná jita la mambo ma bwam ma tombi o mu mbu, na ná ba ta pe̱ bangame̱n bwane̱ nika muńe̱nge̱. Ebol’a mulopo m’ebolo e bengi o lańa, Bokwe̱ Bibe̱l pe̱ ba bati kwalea o dime̱ne̱ dinde̱ne̱ ońola Janea la Loba ka mpo̱m ma lambo di me̱nde̱ bo̱le̱ mitakisan ma mbel’a moto. (Mat. 24:14) Mbu 1921 pe̱ mu me̱nde̱ nde be̱ mbu munde̱ne̱ o nje e mombweye̱ langwa la myango ma bwam ma Janea.