Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 44

Mo̱ bana bo̱ngo̱ ba me̱nde̱ bolea Yehova ke̱ ba mákoka e?

Mo̱ bana bo̱ngo̱ ba me̱nde̱ bolea Yehova ke̱ ba mákoka e?

“Yesu a ta a to̱ndo̱ o dibie̱ na o bońaki na o ndedi oboso ba Loba na bato.”​LUKAS 2:52.

MWENGE 134 Bana be nde jabea la tiki la Loba

EBONGOLO *

1. Njika bedomsedi be peti bwam moto eno̱ ná a no̱ngo̱ e?

MAMBO mena bayedi ba mapo̱so̱no̱ o bola ma be̱n ngińa omo̱ń a bana babu ońola pond’a bwaba. Bayedi ba po̱si te̱ o bola mambo ma bobe, nika ńe ná e wanea bana mitakisan. Nde ba po̱si te̱ o bola mambo ma bwam, be nde o jongwane̱ bana babu o be̱ne̱ longe̱ le bonam. Ye mbale̱ ná bana mo̱me̱ne̱ pe̱ bangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Bedomsedi be peti bwam pe̱ moto eno̱ ná a no̱ngo̱ be nde o bolea Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń, Yehova.​—Mye. 73:28.

2. Njika mambo ma bwam Yesu na bayedi bao ba po̱sino̱ o bola e?

2 Bayedi ba Yesu ba ta ba no̱ngo̱ bedomsedi o jongwane̱ bana babu o bolea Yehova, mambo mena ba bolino̱ pe̱ ma lee̱ ná nik’e ta babo̱ mweńa buka me̱se̱. (Lukas 2:40, 41, 52) Yesu pe̱ a boli mambo ma bwam mongwane̱ mo̱ o bola jemea la Yehova. (Mat. 4:1-10) O bokoka bao, Yesu a ta nde mun’a bwam, a ta jemea, a be̱ pe̱ ngiń’a mulema. Bayedi be̱se̱ ba maboleye̱ Yehova be muńe̱nge̱ jita o be̱ne̱ ni ńai a muna.

3. Njika myuedi din jokwa di me̱nde̱no̱ jalabe̱ e?

3 O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea min myuedi: Njika mambo ma bwam Yehova a po̱sino̱ o bola jombwea Yesu e? Nje mambo mena bayedi ba Yesu ba po̱sino̱ o bola ma mokwe̱le̱no̱ bayedi be kriste̱n e? Nje pe̱ Yesu a po̱sino̱ o bola e mokwe̱le̱no̱ kriste̱n ye beso̱mbe̱ e?

OKWA NA YEHOVA

4. Njika mpo̱so̱ko ma mweńa Yehova a po̱ngino̱ ońola Mun’ao e?

4 Yehova a po̱sedi Yesu bayedi ba bwam. (Mat. 1:18-23; Lukas 1:26-38) Byala ba Maria be wu mo̱ o mulema bena be tilabe̱ o Bibe̱l be malee̱ ndolo ninde̱ne̱ a tano̱ a be̱ne̱ye̱ Yehova na Eyal’ao. (Lukas 1:46-55) Mbadi ńena Yose̱f pe̱ a bupe̱no̱ bediedi ba Yehova e malee̱ ná a ta a be̱ne̱ bo̱ngo̱ Loba, na ná a ta pe̱ a pula bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱.​—Mat. 1:24.

5-6. Nje Yehova ese̱le̱no̱ ná Mun’ao a lembe̱ o longe̱ e?

5 Maka ná Yehova a si po̱sedi Yesu bayedi be m’bwaṅ. Jabea lena Yose̱f na Maria ba bolino̱ ombusa yabe̱ la Yesu di malee̱ ná ba ta tue. (Lukas 2:24) Yen ebe Yose̱f a ta nde a bola ebol’ao ya kapinta o son a wuma o mbasanedi ma mbo’ao o Nasaret. Ba si ta ba be̱ne̱ mo̱ni to̱ sango jita, tobotobo ońolana yen ebe ba ta ba be̱ne̱ bana samba to̱ buka nika.​—Mat. 13:55, 56.

6 Yehova a tati Yesu na mbeu a ńolo iwo̱, nde a si sambise̱ mo̱ mitakisan me̱se̱. (Mat. 2:13-15) K’eyembilan, Yesu a ta a be̱ne̱ belongi ba mbia bena be si ta be dube̱ mo̱. Keka te̱ jo̱nge̱le̱ ne̱ni e tano̱ Yesu ndutu o be̱ne̱ belongi bō̱ ba mbia bena be si ta be dube̱ ná mo̱ nde e Mesia. (Marko 3:21; Yohane 7:5) Yesu a ta pe̱ angame̱n lembe̱ kwed’a sango ńa dibongo Yose̱f. Nik’e ta so̱ nde e pula kwala ná mo̱ ka mutudu nde a ta angame̱n timbane̱ sango o ebol’ao. (Marko 6:3) O bokoka bao, oko o jombwea mbia mao. A ta angame̱n o bola ebolo na ngińa o bwam ba sombwea mbia. A ta so̱ a bia wo̱lo̱ lena moto a masengano̱ o su la buńa b’ebolo.

A bayedi, boṅsane̱ bana bańu son na son ońola mitakisan ma longe̱ tongwea na lee̱ babo̱ ne̱ni se̱me̱ye̱ o Bibe̱l (Ombwa dongo 7) *

7. (a) Njika myuedi babaedi bangame̱nno̱ baise̱ babo̱me̱ne̱ jombwea dibongo la bana babu e? (b) Ne̱ni Minia 2:1-6 e mongwane̱no̱ bayedi o longa bana babu e?

7 Bińo̱ le te̱ babaedi bena ba be̱n ńo̱ngi o be̱ne̱ bana, baise̱ bińo̱me̱ne̱ ná : ‘Mo̱ je nde bato ba sibise̱ ńolo bena ba to̱ndi Yehova na Eyal’ao e? Mo̱ Yehova e ná a po̱so̱ biso̱ o bongwa tik’a mwe̱nge̱ ma muna e?’ (Mye. 127:3, 4) Ye pe̱ te̱ ná o mábe̱ne̱ bana, baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ ne o jokwe̱le̱ bana bam mweńa ma bola ebolo na ngińa e?’ (Mul. 3:12, 13) ‘Mo̱ ne o bola me̱se̱ na me̱se̱ o tata bana bam na mambo ma bobe ma nin was’a Satan e?’ (Min. 22:3) O titi ná o bola ná bana bo̱ngo̱ ba sambe mitakisan me̱se̱ o longe̱. Nik’e titi ná e bolane̱. Nde na ndolo, we ná o boṅsane̱ babo̱ son na son ońola mitakisan ma longe̱ tongwea na lee̱ babo̱ ne̱ni se̱me̱ye̱ o Bibe̱l. (Langa Minia 2:1-6.) K’eyembilan, elong’a mbia ewo̱ e pandi te̱ na jowe̱ la mbale̱, ongwane̱ bana bo̱ngo̱ o jokwa o Eyal’a Loba ońola nje yeno̱ mweńa o tika be̱ Yehova jemea. (Mye. 31:23) Kwedi e no̱ngi pe̱ te̱ ńandolo, lee̱ bana bo̱ngo̱ ne̱ni bolane̱ Eyal’a Loba o lembe̱ ni ndutu na so̱ musango.​—2 Kor. 1:3, 4; 2 Tim. 3:16.

OKWA NA YOSE̱F NA MARIA

8. Bupisane̱ Ndimbisedi 6:6, 7, nje Yose̱f na Maria ba tano̱ bangame̱n bola e?

8 Bayedi ba Yesu bongwane̱ mo̱ o do̱lisane̱ Yehova ońolana ba bupe̱ bediedi bena Yehova a bolino̱ bayedi. (Langa Ndimbisedi 6:6, 7.) Yose̱f na Maria ba ta ba to̱ndo̱ Yehova na mulema mwe̱se̱, nje pe̱ e ta babo̱ mweńa buka me̱se̱ e ta nde ná bongwane̱ bana babu ná babo̱ pe̱ ba to̱nde Yehova na mulema mwe̱se̱.

9. Njika mambo ma mweńa Yose̱f na Maria ba po̱sino̱ o bola e?

9 Yose̱f na Maria ba ta ba bolea Yehova ponda ye̱se̱ na bana babu. Mbaki ńe nde ná ba ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ wala o ndabo a ndongame̱n o Nasaret woki te̱, na o bolise̱ la Pasa o Yerusalem mbu te̱. (Lukas 2:41; 4:16) Di wala la Yerusalem longwane̱ babo̱ yen ebe o jokwe̱le̱ Yesu na bonańango myango ma tumba la Yehova, ba ta pe̱ yen ebe ba pe̱pe̱le̱ bepolo bena be ta be kwalabe̱ o Betiledi. Etum te̱ mbia mu tano̱ mu bata kola, e ta ndutu yen ebe ná Yose̱f na Maria ba benge bolea Yehova ponda ye̱se̱. Nde bola la nika di wanedi babo̱ tombwane̱! Mbia mabu mu bengi be̱ batabata na Yehova ońolana ba we̱le̱ jowe̱ lao o epol’a boso.

10. Nje eyembilan a Yose̱f na Maria yeno̱ ná yokwe̱le̱ bayedi be kriste̱n e?

10 Nje eyembilan a Yose̱f na Maria yeno̱ ná yokwe̱le̱ bayedi bena ba mabwe̱ Loba bo̱ngo̱ e? Nje ye mweńa buka me̱se̱ ye nde ná o lee̱le̱ bana bo̱ngo̱ tongwea na bebolo na byala ná o to̱ndi Yehova na mulema mwe̱se̱. So̱ṅtane̱ ná jabea di buki me̱se̱ weno̱ ná o bola babo̱ le nde ná wongwane̱ babo̱ o to̱ndo̱ Yehova. Belēdi bō̱ ba mweńa pe̱ weno̱ ná wokwe̱le̱ babo̱ be nde ne̱ni bupe̱ mambo ma mudī ponda ye̱se̱ ka jokwa, kane̱, jukea o ndongame̱n, na te̱ dikalo. (1 Tim. 6:6) Ye mbale̱ ná wangame̱n pe̱ o bola babo̱ mambo m’eyobo ma mapule̱. (1 Tim. 5:8) Nde o si dimbea ná, mulatako mabu ma batabata na Yehova nde mu me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o jonga o su la yen ebe̱yed’a mambo ya Satan na jingea o was’a peńa, seto̱ mo̱ni to̱ mabe̱ne̱ mabu. *​—Hes. 7:19; 1 Tim. 4:8.

E se̱ muńe̱nge̱ o je̱ne̱ bayedi jita be kriste̱n bena ba po̱si o bola mambo ma bwam ná bongwane̱ bana babu o be̱ batabata na Yehova! (Ombwa dongo 11) *

11. (a) Ne̱ni malea ma maso̱be̱ 1 Timoteo 6:17-19 ma me̱nde̱no̱ jongwane̱ bayedi o po̱so̱ bola mambo ma bwam niponda beno̱ o kokise̱ bana babu e? (b) Njika mambo mbia mo̱ngo̱ mweno̱ ná mu te̱se̱ o bola e, njika minam pe̱ nika ńeno̱ ná e wana e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Njika mambo ma mudī weno̱ ná o bupe̱ e?”)

11 E se̱ muńe̱nge̱ o je̱ne̱ bayedi jita be kriste̱n bena ba po̱si o bola mambo ma bwam ná bongwane̱ bana babu o be̱ batabata na Yehova! Ba mowe̱ Yehova mwemba ponda ye̱se̱. Ba mukea o ndongame̱n na o mako̱to̱ne̱. Ba mate̱ pe̱ dikalo. Mbia mō̱ mo̱me̱ne̱ mi mala te̱ dikalo o betika. Mipe̱pe̱ mi mala o pe̱pe̱le̱ Bete̱l, to̱so̱ mi masue̱le̱ bebolo ba longa la milongi ma Janea. Mbia mena mi mapo̱se̱ o bole̱ nika mi mabusise̱ mo̱ni eyeka, me pe̱ ná mi kusa mitakisan mō̱. Nde Yehova a manamse̱ babo̱ njoasoa ońola nika. (Langa 1 Timoteo 6:17-19.) Bana bena ba kokisabe̱ o yi ńai a mbia ba me̱nde̱ benga bola ma mambo ma bwam ke̱ ba mákoka, ba si me̱nde̱ pe̱ to̱ o jombwe̱ to̱ buńa! *​—Min. 10:22.

OKWA NA YESU

12. Nje Yesu a tano̱ angame̱n bola o bokoka bao e?

12 Sango a Yesu ńe o mo̱ń a po̱si nde o bola mambo ma bwam ponda ye̱se̱, bayedi bao pe̱ ba no̱ngi bedomsedi ba dibie̱. Nde o bokoka bao, Yesu a ta angame̱n no̱ngo̱ bedomsedi na mo̱me̱ne̱. (Gal. 6:5) A ta a be̱ne̱ wonj’a bepo̱sedi ka mō̱ ńasu te̱. A wusa po̱so̱ o se̱le̱ londise̱ ńo̱ng’ao. Nde o diwengisan, a po̱si nde o tika be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova. (Yohane 8:29) Ne̱ni eyembilan ao yeno̱ ná yongwane̱ beso̱mbe̱ we̱nge̱ e?

A beso̱mbe̱, lo si banga bediedi ba bayedi bańu to̱ buńa (Ombwa dongo 13) *

13. Nje ya mweńa Yesu a po̱sino̱ o bola ke̱ a dia eso̱mbe̱ e?

13 O bebotedi ba longe̱ lao o wase, Yesu a po̱si o sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a bayedi bao. A si bangi bediedi ba bayedi bao to̱ buńa, na din jo̱nge̱le̱ ná a bi mambo buka babo̱. O diwengisan, “a sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’abu” ponda ye̱se̱. (Lukas 2:51) Ye̱ke̱i te̱ Yesu a londe̱ m’bē̱ mao ma mutudu na iwiye̱. A boli ebolo na ngińa ná okwe ebol’a sango ńa dibongo o bwam ná ongwane̱ mbia mao.

14. Ne̱ni di bino̱ ná Yesu a ta nde mokwe̱ Eyal’a Loba ńa bwam e?

14 Ye̱ke̱i te̱ bayedi ba Yesu ba kwalane̱ mo̱ ne̱ni a yabe̱no̱ o mbad’a betańsedi, na nje pe̱ bato̱pedi ba mudī ba Loba ba kwalino̱ jombwea mo̱. (Lukas 2:8-19, 25-38) Nde Yesu a si suwedi o nje ba kwalane̱no̱ mo̱; oko pe̱ Betiledi na mo̱me̱ne̱. Ne̱ni di bino̱ ná Yesu a ta nde mokwe̱ Eyal’a Loba ńa bwam e? Ke̱ a dia eso̱mbe̱, balēdi ba Yerusalem ba ta “ba ńaka ońola so̱ṅtane̱ lao na malabe̱ mao.” (Lukas 2:46, 47) Ponda a tano̱ pe̱ a be̱ne̱ 12 la mbu, Yesu a lee̱ ná Yehova nde e Sango.​—Lukas 2:42, 43, 49.

15. Ne̱ni Yesu a lee̱no̱ ná a po̱si nde o bola jemea la Yehova e?

15 Ponda Yesu a so̱ṅtane̱no̱ epol’ao o mwano ma Yehova, emedi m’bē̱ mao. (Yohane 6:38) A ta a bia ná bato jita ba me̱nde̱ singe̱ mo̱, nik’e tute̱le̱ pe̱ mo̱ yen ebe o dutea. Nde, a po̱si te̱ nde o sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a Yehova. Ponda Yesu a dubisabe̱no̱ o 29 P.A., lambo la mweńa buka me̱se̱ o longe̱ lao di ta nde ná a bole nje Yehova a menganno̱ mo̱. (Bon. 10:5-7) To̱ ponda a tano̱ o ebongo a konjo, Yesu a sembe̱ o bola jemea la Sango.​—Yohane 19:30.

16. Njika lambo eyembilan a Yesu e mokwe̱le̱no̱ bana e?

16 Sengane̱ bayedi bo̱ngo̱. Kana Yose̱f na Maria, bayedi bo̱ngo̱ ba titi ke̱nge̱nge̱. Nde babo̱ nde Yehova a po̱sino̱ o tata wa, o longa wa, na o die̱le̱ wa. O sengane̱ te̱ babo̱, o bola pe̱ babo̱ edube, o me̱nde̱ “be̱ mutam.”​—Efe. 6:1-4.

17. Bupisane̱ Yosua 24:15, njika bedomsedi beso̱mbe̱ bangame̱nno̱ no̱ngo̱ na babo̱me̱ne̱ e?

17 No̱ngo̱ bedomsedi jombwea nja o me̱nde̱no̱ bolea. Wangame̱n be̱ mbaki ná o bi nja ńe Yehova, mwano mao, na njika mulatako mwe oteten a jemea lao na longe̱ lo̱ngo̱. (Rom. 12:2) Ombusa nika o me̱nde̱ be̱ be̱be̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be mweńa buka be̱se̱ o longe̱ lo̱ngo̱, bedomsedi ba bolea Yehova. (Langa Yosua 24:15; Mul. 12:1) O te̱se̱ te̱ mudango ma bolanga ba Bibe̱l na ma jokwa, o bupe̱ pe̱ mo̱, ndolo o be̱nedino̱ Yehova e me̱nde̱ o bata be̱ bonde̱ne̱, dube̱ lo̱ngo̱ pe̱ di bata be̱ ngińa.

18. Njika lambo beso̱mbe̱ bangame̱nno̱ po̱so̱ bola e, nje pe̱ nika e me̱nde̱no̱ wana e?

18 Po̱so̱ o we̱le̱ jemea la Loba o epol’a boso o longe̱ lo̱ngo̱. Was’a Satan e makakane̱ nde ná o bolane̱ te̱ dibie̱ lo̱ngo̱ ońola wame̱ne̱, o me̱nde̱ be̱ bonam. Nde mbale̱ ńe nde ná ba bena ba mawe̱le̱ babo̱me̱ne̱ mususu o muwaso ma bema, ba me̱nde̱ ‘je̱nse̱ babo̱me̱ne̱ jita la sese.’ (1 Tim. 6:9, 10) Nde o diwengisan, o sengane̱ te̱ Yehova, o po̱so̱ pe̱ we̱le̱ jemea lao o epol’a boso o longe̱ lo̱ngo̱, ‘o me̱nde̱ tombwane̱ o bebolo bo̱ngo̱ be̱se̱,’ o be̱ne̱ pe̱ longe̱ le bonam.​—Yos. 1:8.

NJE O ME̱NDE̱NO̱ PO̱SO̱ O BOLA E?

19. Nje bayedi ba s’angame̱nno̱ dimbea e?

19 A bayedi, bińo̱ bola me̱se̱ na me̱se̱ ná bana bańu ba boleye Yehova. Se̱me̱ye̱ omo̱ń ao, a me̱nde̱ jongwane̱ bińo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. (Min. 3:5, 6) Lo si dimbea ná nje lo mabolano̱ e me̱nde̱ be̱ne̱ ngińa omo̱ń a bana bańu buka nje lo makwalano̱.

20. Njika minam beso̱mbe̱ be me̱nde̱no̱ be̱ne̱ yete̱na be po̱si o bolea Yehova e?

20 A beso̱mbe̱, bayedi bańu be ná bongwane̱ bińo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam o longe̱. Nde bińo̱ mo̱me̱ne̱ nde langame̱n no̱nge̱ be bedomsedi ba bwam ná lo do̱lisane̱ Loba. Bińo̱ embilane̱ so̱ Yesu, lo po̱se o bolea Sango ańu ńa ndolo ńe o mo̱ń. Lo boli te̱ nika, lo me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱ la bwam di londi na minam we̱nge̱. (1 Tim. 4:16) Lo me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ longe̱ di peti bwam o kie̱le̱ ni maye̱!

MWENGE 133 Owe̱ Yehova o mińa m’eso̱mbe̱

^ par. 5 Ńo̱ng’a bayedi be kriste̱n ńe nde ná bana babu ba boleye Yehova ke̱ ba mákoka. Njika mambo beno̱ ná ba bola o jongwane̱ bana babu ná ba bole nika e? Njika mambo kriste̱n ye beso̱mbe̱ yangame̱nno̱ bola ná i tongwe̱le̱ o longe̱ e? Din jokwa di me̱nde̱ jalabe̱ mi myuedi.

^ par. 10 Ombwa kalati Le culte pur de Jéhovah enfin rétabli!, map. 69-70, mongo 17-18.

^ par. 11 Ombwa edinge̱le̱ “Je ne pouvais pas rêver meilleurs parents” o Umwe̱!, ńa Maye̱se̱ 2011 o dip.20 na tema “Lettre spéciale à leurs parents” o Umwe̱!, ńa So̱ṅe̱ 1999 o dip.25.

^ par. 66 BETELEDI BA DUTA: Maria a boli ná Yesu a to̱nde Yehova na mbale̱ ke̱ a dia eso̱mbe̱. Bańango ba bana we̱nge̱ pe̱ be ná ba bola ná bana babu ba to̱nde Yehova.

^ par. 68 BETELEDI BA DUTA: Yose̱f a ta e̱ne̱ mweńa ma wala o ndabo a ndongame̱n na mbia mao. Basango ba mbia pe̱ we̱nge̱ bangame̱n je̱ne̱ mweńa ma wala o ndongame̱n mwemba na mbia mabu.

^ par. 70 BETELEDI BA DUTA: Yesu oko ebolo o mbasanedi ma sango. Beso̱mbe̱ pe̱ we̱nge̱ be ná bokwa mambo jita o mbasanedi ma basango babu.