Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 40

“Kombe̱ ni tik’a lambo ni bakabe̱ wa”

“Kombe̱ ni tik’a lambo ni bakabe̱ wa”

“A Timoteo, kombe̱ ni tik’a lambo ni bakabe̱ wa.”​1 TIM. 6:20.

MWENGE 29 Di dangwe kaponda dina lasu

EBONGOLO *

1-2. Bupisane̱ 1 Timoteo 6:20, njik’ebolo e ta e bakabe̱ Timoteo e?

DI KO̱LO̱NGO̱NE̱ bake̱ bato bape̱pe̱ mambo masu ma tiki. K’eyembilan je ná di bake̱ bank mo̱ni masu. Di mabola nde nika ońolana di bi ná mu me̱nde̱ kombabe̱ bwam, mu si me̱nde̱ pimbea to̱ jibabe̱. Di maso̱ṅtane̱ so̱ nje bake̱ moto nupe̱pe̱ mambo ma tiki di mapulano̱ kwala.

2 Langa 1 Timoteo 6:20. Ńamuloloma Paulo o̱nge̱le̱ Timoteo ná lambo la tiki di bakabe̱ mo̱, di lambo le nde so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la mwano ma Loba jombwea mbel’a moto. Timoteo a ta pe̱ a bakabe̱ edub’a “langwa eyala” na ya bola “ebol’a mulangwedi.” (2 Tim. 4:2, 5) Paulo a ta ome̱le̱ Timoteo ná a kombe̱ tik’a lambo ni bakabe̱ mo̱. Kapo̱ ka Timoteo, biso̱ pe̱ di bakabe̱ mambo ma tiki. Njika mo̱ e? Ońola nje pe̱ jangame̱nno̱ kombe̱ mambo ma tiki Yehova a bake̱no̱ biso̱ e?

DI BAKABE̱ TIK’A MBALE̱

3-4. Ońola njika njo̱m iwo̱ mbale̱ ye o Bibe̱l yeno̱ tiki e?

3 Yehova a lee̱le̱ biso̱ edube ná a boli biso̱ so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la tik’a mbale̱ ye o Eyal’ao, Bibe̱l. Mbale̱ ye o Bibe̱l ye tiki ońolana i mokwe̱le̱ biso̱ ne̱ni be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova, i mateleye̱ pe̱ biso̱ ne̱ni be̱ bonam na mbale̱ o longe̱. Jemedi te̱ yi mbale̱, di die̱le̱ pe̱ longe̱ lasu bupisane̱ mo̱ di si mabe̱ pe̱ bakom ba belēdi be kwedi to̱ ba beboledi ba mbamba.​—1 Kor. 6:9-11.

4 Njo̱m nipe̱pe̱ ońola nje mbale̱ ye o Eyal’a Loba yeno̱ tiki ńe nde ná Yehova a mabīse̱ nde mo̱ buka te̱ ba bena ba sibise̱ mańolo, be o “bete̱medi ba mudī be mapule̱.” (Bebolo 13:48, nwt-F) Yi ńai a bato i memba ná tongwea na mūt’a jemea na jangwa nde Yehova a mokwe̱le̱no̱ biso̱ yi mbale̱ we̱nge̱. (Mat. 11:25; 24:45) Di titi ná jokwa yin mbale̱ esibe̱ jongwane̱, lambo to̱ diwo̱ pe̱ le tiki buka so̱ṅtane̱ la Bibe̱l di titi.​—Min. 3:13, 15.

5. Nje epe̱pe̱ Yehova a bake̱no̱ biso̱ e?

5 Yehova a bake̱ pe̱ biso̱ edub’a jokwe̱le̱ bape̱pe̱ mbale̱ jombwea mo̱, name̱ne̱ pe̱ na myano mao. (Mat. 24:14) Mwe̱ndi di malangwano̱ mwe tiki jita ebanja mu mongwane̱ bato o be̱ belongi ba mbia ma Yehova, na bola pe̱ babo̱ epolo o be̱ne̱ longe̱ la bwindea. (1 Tim. 4:16) E be̱ ná dongo di mabolano̱ o ebol’a dikalo le bosadi to̱ bonde̱ne̱, je nde o sue̱le̱ ebolo ye mweńa buka be̱se̱ ye o bolabe̱ o min mińa masu. (1 Tim. 2:3, 4) E se̱ edube ende̱ne̱ yeno̱ o be̱ muboledi mwemba na Loba e!​—1 Kor. 3:9.

ALEA NJE E BAKABE̱ WA NÁ KAṄ!

Timoteo a ta a tingame̱ na mbale̱ ponda bane̱ ba po̱sino̱ o pawe̱ (Ombwa dongo 6)

6. Nje e po̱yedi ba bena ba subi o jaleye̱ mambo ma tiki ná kaṅ e?

6 O mińa ma Timoteo, kriste̱n iwo̱ i si ta i we̱le̱ edube i tano̱ i be̱ne̱ o be̱ baboledi mwemba na Loba tiki. Kana Demas a tano̱ a to̱ndo̱ yen ebe̱yed’a mambo, a bangi edub’a bola ebolo mwemba na Paulo. (2 Tim. 4:10) E me̱ne̱ne̱ biana Figelo na He̱rmogene, ba caki ebol’a Sango ońolana ba bo bo̱ngo̱ ná ba me̱nde̱ be̱ne̱ milemlem ma mitakisan Paulo a tano̱ a be̱ne̱. (2 Tim. 1:15) Himene̱o, Alexanda na Fileto ba to̱bi dube̱ la mbale̱, na babo̱ ba pawe̱ na Yehova. (1 Tim. 1:19, 20; 2 Tim. 2:16-18) E me̱ne̱n biana ban bato be̱se̱ ba ta ngińa o mbad’a mudī, nde na ponda, ba s’e̱n pe̱ ná mambo Yehova a tano̱ a bake̱ babo̱ ma ta tiki.

7. Njika misomba Satan a mabolane̱no̱ te̱nge̱ne̱ biso̱ e?

7 Ne̱ni Satan a makekano̱ bola ná jese̱le̱ mambo ma tiki Yehova a bake̱no̱ biso̱ e? Jombweye te̱ misomba ma Satan mō̱. A mabolane̱ longe̱le̱ la ńolo, television, sinima, internet, ńuspepa na kalati o camane̱ bede̱mo, mo̱nge̱le̱ na bedangwedi bena be me̱nde̱ bole̱ ná jese̱le̱ mbale̱. A mabolane̱ mińakisan to̱ mitakisan o sisa biso̱ ná di si te̱ pe̱ dikalo. A makeka pe̱ o ńakisane̱ biso̱ ná di lambe̱ matoi o senga “nje ba mabele̱no̱ o ńai a diwuse̱ ná so̱ṅtane̱” la ba bena ba to̱bi dube̱ ná di cake mbale̱.​—1 Tim. 6:20, 21.

8. Nje myango ma munasango Daniel mi mokwe̱le̱no̱ wa e?

8 Di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, je ná di kumwa pawe̱ na mbale̱ son na son. Di kwaleye te̱ ońola Daniel, * nu ta nu to̱ndo̱ maloko ma video. Mo̱ ná: “Na botedi joka maloko ma video ke̱ na be̱n lambo ka dom la mbu. O bebotedi, na ta nde noka maloko ma titi bobe. Nde son na son, na botedi joka maloko me njo na ma be̱n mulatako na midī ma bobe.” Na ponda, a ta a nitombise̱ 15 hawa buńa te̱ o joka maloko ma video. Daniel mo̱ ná: “Oteten am wonē̱, na ta na bia ná pat’a maloko na tano̱ noka, na ponda na tano̱ na tombise̱ o joka mo̱, ba ta nde ba pandise̱ mba na Yehova. Nde neńse̱ mulema mam ná na dube̱ ná na titi eto̱m o bola nje Bibe̱l e makwalano̱.” Ońola nika, di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱ ye ná e be̱ lambo di wam ná longe̱le̱ la ńolo di bole ná di s’alea pe̱ mbale̱ ná kaṅ. Nika e bolan te̱, je ná di bo̱lo̱ne̱ mambo ma tiki Yehova a bake̱no̱ biso̱.

NE̱NI JENO̱ NÁ JALEA MBALE̱ NÁ KAṄ

9. Bupisane̱ 1 Timoteo 1:18, 19, na nja Paulo a kobisane̱no̱ Timoteo e?

9 Langa 1 Timoteo 1:18, 19. Paulo a ta a kobisane̱ Timoteo na mot’a bila, ome̱le̱ pe̱ mo̱ ná ‘ane ewe̱nj’a bwam.’ Be bila be titi b’eyobo nde ba mudī. O njika mbadi kriste̱n yeno̱ ka bato ba bila be o bwemba e? Njika bede̱mo biso̱ sonj’a Kristo jangame̱nno̱ be̱ne̱ e? Jombweye belēdi betanu jeno̱ ná jokwa n’eyembilan a Paulo. Ben belēdi be ná bongwane̱ biso̱ o jalea mbale̱ ná kaṅ.

10. Nje ye dube̱ la Loba e, ońola nje pe̱ jangame̱nno̱ be̱ne̱ mo̱ e?

10 Be̱ne̱ dube̱ la Loba. Mot’a bila ńa bwam e jemea. A me̱nde̱ jana na ngińa o tata moto a to̱ndino̱ to̱ lambo le mo̱ tiki. Paulo ome̱le̱ Timoteo ná a be̱ne̱ dube̱ la Loba, nika ńe nde ná a be̱ jemea, a tingame̱ na Loba. (1 Tim. 4:7) Di bengi te̱ to̱ndo̱ Loba, di dube̱ pe̱ mo̱, di mabenga pe̱ be̱ne̱ ńo̱ngi o jalea mbale̱ ná kaṅ.​—1 Tim. 4:8-10; 6:6.

Ombusa bebolo basu ba buńa, jangame̱n ńakisane̱ ńolo ná jukeye o ndongame̱n. Nde bola la nika di mawanea biso̱ minam! (Ombwa dongo 11)

11. Ońola nje jangame̱nno̱ ńakisane̱ ńolo e?

11 Bia ńakisane̱ ńolo. Mot’a bila angame̱n ńakisane̱ ńolo yete̱na a mapula benga be̱ ka ni dongame̱n o jana bila. Timoteo a ta a benga be̱ ka ni dongame̱n o mbad’a mudī ońolana a ta a bupe̱ malea ma Paulo ma wu na mudī musangi ná a ńe bepuledi ba bobe mīla, a pulise̱ bede̱mo ba bwam, a be̱ne̱ pe̱ nde bonasango ka mundenge. (2 Tim. 2:22) Timoteo a ta so̱ angame̱n ńakisane̱ ńolo ná a tongwe̱le̱. Biso̱ pe̱ jangame̱n ńakisane̱ ńolo ná di buke bepuledi b’eyobo. (Rom. 7:21-25) Mbata na nika, jangame̱n ńakisane̱ ńolo ná di benge songwa mudun a moto o bo̱to̱ mot’a peńa. (Efe. 4:22, 24) Niponda pe̱ di wo̱lino̱ ombusa bebolo basu ba buńa, jangame̱n ńakisane̱ ńolo ná jukeye o ndongame̱n mwemba na bonasango na bonańango.​—Bon. 10:24, 25.

12. O njika mbadi jeno̱ ná di bata be̱ jangwa o bolane̱ Bibe̱l e?

12 Mot’a bila angame̱n jokwa bolane̱ bewesan bao. Ná a be̱ jangwa, angame̱n bola nika ponda na ponda te̱. Biso̱ pe̱ jangame̱n be̱ jangwa mulemlem o bia bolane̱ Eyal’a Loba. (2 Tim. 2:15) Ndongame̱n asu i mokwe̱le̱ biso̱ mbadi iwo̱ ya bola nika. Nde ná jongwane̱ bane̱ o dube̱ ná mbal’a Bibe̱l ye ná yongwane̱ babo̱, jangame̱n o jokwa mo̱ ponda na ponda te̱. Jangame̱n bolane̱ Eyal’a Loba o jouse̱ dube̱ lasu. Nde bolanga ba Bibe̱l buka te̱ bo si dongame̱n. Jangame̱n pe̱ dutea nje di malangano̱ na po̱ngo̱ pe̱ muwaso o kalat’asu ná di so̱ṅtane̱ Betiledi bwam na we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. (1 Tim. 4:13-15) Na nika nde di me̱nde̱no̱ be̱ ka ni dongame̱n o bolane̱ Eyal’a Loba o jokwe̱le̱ bane̱. Nde to̱ bokwe̱ Bibe̱l pe̱ di s’angame̱n langea bepasi ba Bibe̱l buka te̱. Jangame̱n jongwane̱ babo̱ o so̱ṅtane̱ epas’a Bibe̱l na ne̱ni yeno̱ ná e wanea babo̱ tombwane̱ ke̱ ba we̱le̱ mo̱ o ebolo. Di bupe̱ te̱ mudango masu ma jokwa la Bibe̱l, di me̱nde̱ bata be̱ jangwa o bolane̱ Eyal’a Loba e wu na mudī musangi o jokwe̱le̱ bane̱.​—2 Tim. 3:16, 17.

13. Bupisane̱ Bonahebe̱r 5:14, ońola nje jangame̱nno̱ be̱ jangwa e?

13 Be̱ jangwa. Mot’a bila ńa bwam angame̱n be̱ ka ni dongame̱n o pomane̱ je̱ne̱ mbeu a ńolo, a se̱mbe̱ pe̱ mo̱. Biso̱ pe̱ jangame̱n jemba bete̱medi be ná be wanea biso̱ mbeu a ńolo nde di se̱mbe̱ mo̱. (Min. 22:3; langa Bonahebe̱r 5:14.) K’eyembilan jangame̱n be̱ dibie̱ o bia po̱so̱ longe̱le̱ lasu la ńolo. Ponda iwo̱, television e malee̱ sinima ya bedangwedi ba mbamba. Yi ńai a bedangwedi be malingise̱ Loba, be si masuba pe̱ to̱ wana mbeu a ńolo. Ońola nika nde di masambano̱ longe̱le̱ la ńolo le ná di bola ná ndol’asu ońola Loba e kumwe wo̱ye̱ son na son.​—Efe. 5:5, 6.

14. Ne̱ni be̱ la jangwa longwane̱no̱ Daniel e?

14 Daniel di kwaledino̱ omo̱ń a botedi je̱ne̱ ná maloko ma video me njo na ma be̱n mulatako na midī ma bobe ma titi bwam. Na mo̱ a po̱ngo̱ muwaso o Ko̱bat’a Kalati ná a kuse jongwane̱. Ne̱ni nika ńongwane̱no̱ mo̱ e? Ese̱le̱ maloko ma video ma bobe. A sumwa dina lao o maloko ma video o internet, ese̱le̱ pe̱ mundenge ma bane̱ boke̱ ma maloko. Daniel mo̱ ná: “O mulopo ma joka maloko ma video, na botedi nde bola mambo na bonasango ba mwemba.” O nin we̱nge̱, Daniel e nde paonia na mutudu.

15. Ońola nje mpoṅ ma bato̱be̱ dube̱ la mbale̱ mweno̱ bobe e?

15 Kapo̱ ka Timoteo, biso̱ pe̱ jangame̱n be̱ jangwa o bia jemba mbeu a ńolo mpoṅ ma bato̱be̱ dube̱ la mbale̱ mweno̱ ná mu wana. (1 Tim. 4:1, 7; 2 Tim. 2:16) K’eyembilan, be ná ba camane̱ mpoṅ te̱nge̱ne̱ bonasango asu, to̱ de̱ biso̱ penda o mulema ná di si lakisane̱ pe̱ bebokedi ba Yehova. Yi ńai a mpoṅ ye ná i bo̱bise̱ dube̱ lasu son na son. Di s’ese̱le̱ ná yi ńai a mpoṅ i wo̱nde biso̱. Ońola nje e? Ońolana i mawa nde na “bato bena mulopo mu pambilanno̱, bena ba si bi pe̱ nje ye mbale̱.” Mpuli mabu mwe nde “myuedi na penda byala.” (1 Tim. 6:4, 5) Ba mapula nde ná di dube̱ mpoṅ mabu, di si lakisane̱ pe̱ to̱ bonasango asu.

16. Njika mambo ma s’angame̱n denge̱le̱ biso̱ e?

16 Be̱ mususu o ebol’a Sango. Ka “mot’a bila ńa bwam ńa Kristo Yesu,” Timoteo a ta angame̱n be̱ mususu o ebol’a Sango o mulopo ma jese̱le̱ ná bebolo ba sombwea la ńolo na sango ba denge̱le̱ mo̱. (2 Tim. 2:3, 4) Kapo̱ ka Timoteo, di s’ese̱le̱ ná ńo̱ng’a bata be̱ne̱ sango e denge̱le̱ biso̱. “Mulo̱ndo̱n ma bema,” mwe ná mu bwa ndol’asu ońola Yehova, ońola Eyal’ao, na ńo̱ngi di be̱nno̱ o langwea mo̱ bape̱pe̱. (Mat 13:22) Di be̱ne̱ longe̱ di wam, di bolane̱ pe̱ ponda na ngud’asu o “se̱le̱ . . . pulise̱ janea la Loba.”​—Mat. 6:22-25, 33.

17-18. Nje jeno̱ ná di bola ná di sambe mbeu a ńolo o mbad’a mudī e?

17 Boṅsane̱ o be̱ makwasi o bola. Mot’a bila angame̱n weka myano ma tata mo̱me̱ne̱ oboso ba ponda. Ná di kombe̱ mambo ma tiki Yehova a bake̱no̱ biso̱, jangame̱n be̱ makwasi o tata biso̱me̱ne̱ ke̱ je̱n mbeu a ńolo. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o bola nika e? Jangame̱n weka myano oboso ba ponda o bia ne̱ni di me̱nde̱no̱ tata biso̱me̱ne̱ ke̱ mbeu a ńolo e po̱i.

18 K’eyembilan, bato ba mabe̱ ba ko̱to̱me̱ te̱, oboso ná jako̱to̱ne̱ di mabotea, ba yo̱ki lee̱ bukedi la we̱ni busea yete̱na mbeu a ńolo ńe̱ne̱ne̱. Ońola nje e? Ná ba we̱le̱ pomane̱ busa ke̱ mbeu a ńolo ńe̱ne̱ne̱. Biso̱ pe̱ jangame̱n boṅsane̱ oboso ba ponda “la we̱ni busea” yete̱na bedinge̱dinge̱ ba mbamba, njo na betiledi ba bato ba to̱bi dube̱ la mbale̱ be busedi biso̱ o mbad’epańpań ke̱ je o internet, je o jombwa sinima to̱ television. Di boṅsane̱ te̱ oboso ba ponda ońola nje ye ná e po̱, di me̱nde̱ be̱ makwasi o samba mbeu a ńolo o mbad’a mudī, na benga be̱ bosangi o miso̱ ma Yehova.​—Mye. 101:3; 1 Tim. 4:12.

19. Njika minam di me̱nde̱no̱ be̱ne̱ yete̱na di kombe̱ mambo ma tiki Yehova a bake̱no̱ biso̱ e?

19 Di kombe̱ mambo ma tiki Yehova a bake̱no̱ biso̱​—ma mambo me nde tik’a mbale̱ ye o Bibe̱l, na edube di be̱nno̱ o jokwe̱le̱ mo̱ bape̱pe̱. Di boli te̱ nika, di me̱nde̱ be̱ne̱ doi la mulema di sangi, longe̱ di be̱n janda na mbale̱, di be̱ pe̱ muńe̱nge̱ o jokwe̱le̱ bape̱pe̱ o bia nja ńe Yehova. Na din jongwane̱, di me̱nde̱ be̱ ka ni dongame̱n o kombe̱ mambo ma tiki Yehova a bake̱no̱ biso̱.​—1 Tim. 6:12, 19.

MWENGE 127 Njika pat’a moto nangame̱nno̱ o be̱

^ par. 5 Nika ńe biso̱ edube ende̱ne̱ o bia mbale̱ na jokwe̱le̱ pe̱ mo̱ bape̱pe̱. Din jokwa di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o jalea y’edube ná kaṅ.

^ par. 8 Mina ma wengisabe̱