NE̱NI o masengano̱ ke̱ diko̱m lo̱ngo̱ la tiki di lomedi wa leta di membe̱ e? Timoteo nu ta kriste̱n na mokwed’a Yesu a kusane̱ ńamuloloma Paulo ni ńai a leta, leta lena di bino̱ we̱nge̱ ka kalat’a 2 Timoteo. Ye̱ke̱i te̱ Timoteo a ta musunga o so̱ epol’a pī we̱ni eno̱ ná a langa nje diko̱m lao la tiki di tiledino̱ mo̱. Yen ebe Timoteo a ta a baise̱ mo̱me̱ne̱ ná: ‘Paulo a jai ne̱ni e? Mo̱ a be̱n malea mō̱ eno̱ ná a bola mba jombwea ne̱ni nangame̱nno̱ je̱ne̱ ebol’am e? Mo̱ din leta le ná longwane̱ mba o tongwe̱le̱ o ebol’am ya dikalo na jongwane̱ pe̱ bape̱pe̱ e?’ Ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱, Timoteo a so̱i malabe̱ ma mi myuedi na buka nika o di leta la mweńa. Di me̱nde̱ jombwea malea mō̱ ma mongwane̱ di maso̱no̱ o di leta.

Ponda Timoteo a botedino̱ langa byala baboso ba di leta, a so̱ṅtane̱ dibokime̱ne̱ ná Paulo a mombwea mo̱ na mbale̱. Na muyao mwe̱se̱, Paulo a bele̱ nde mo̱ ná “mun’am ńa ndolo.” (2 Tim. 1:2) To̱ná Timoteo a tano̱ nde a be̱ne̱ yen ebe lambo ka 30 ma mbu ponda a kusino̱ di leta, lambo ka o mbu 65 P.A., a ta a mábe̱ mutudu ńou. Mo̱ na ńamuloloma Paulo ba boli ebolo mwemba buka 10 la mbu, oko pe̱ mambo jita ombasanedi ma Paulo.

Ye̱ke̱i te̱ Timoteo a ta muńe̱nge̱ jita o bia ná Paulo e o lembe̱ mitakisan na jemea. Paulo a ta nde o beboa o Roma, kwed’ao pe̱ e ta e nisisea. (2 Tim. 1:15, 16; 4:6-8) Nde Timoteo e̱n ná Paulo a ta a be̱ne̱ ngiń’a mulema ponda a kwalino̱ ná: ‘Na mawe̱lisane̱ me̱se̱.’ (2 Tim. 2:8-13) Kapo̱ ka Timoteo, eyembilan ya titimbe̱ ya Paulo ye ná e bola biso̱ ngińa.

Paulo ome̱le̱ Timoteo ná a we̱le̱ ebol’a Loba tiki. A ta a pula ná Timoteo ‘ońse̱ jabea la Loba’ a kusino̱. (2 Tim. 1:6) A bolane̱ nde eyala ná khaʹri·sma o kwalea ońola “jabea.” Ba mabolane̱ nde Y’eyal’a Grikia jita o kwalea ońola jabea lena moto a si boledino̱. Timoteo a kusi nde di jabea ponda a po̱so̱be̱no̱ o bolea o mwemba o mbad’a tobotobo.​—1 Tim. 4:14.

Nje Paulo a tano̱ a pula ná Timoteo a bole na di jabea e? Ponda a langino̱ yen eyala ná ‘onse̱,’ yen ebe Timoteo o̱nge̱le̱ nde wea yena  bato ba tano̱ ba be̱ne̱ o mandabo na yena i ta i timba makalando. Ná ma makalando mońe pe̱te̱, e ta e pula ná ba ko̱te̱le̱ mo̱, nde ba pe̱pe̱ mo̱. Byalati bō̱ be makwala ná eyal’a Grikia (a·na·zo·py·reʹo) Paulo a bolane̱no̱ e mapula nde kwala “wemse̱, jońse̱ pe̱te̱ wea,” o mbad’edinge̱dinge̱ pe̱ nika ńe nde “be̱ne̱ ko̱di ońola ebolo ewo̱.” Paulo a ta so̱ nde ome̱le̱ Timoteo ná: ‘Be̱ne̱ ko̱di ninde̱ne̱ ońol’ebol’ango̱!’ Biso̱ pe̱ we̱nge̱ jangame̱n be̱ne̱ mulemlem ma ko̱di o ebol’asu.

Timoteo alane̱no̱ bolanga ba leta la diko̱m lao la tiki oboso, a so̱i byala bepe̱pe̱ bena be wusa jongwane̱ mo̱ o tongwe̱le̱ o ebol’ao ya dikalo. Paulo a tili ná: “Kombe̱ ni tik’a bwam tongwea na Mudī-musangi mwena mu jai oteten asu.” (2 Tim. 1:14) Nje e ta bo bwam to̱so̱ ni mbale̱ e? Nje ya tiki Timoteo a tano̱ a be̱ne̱ e? O mwemba mu se̱le̱, Paulo a kwaledi ońola “byala be te̱nge̱n,” be nde mbale̱ ni maso̱be̱ o Betiledi. (2 Tim. 1:13) Ka kriste̱n, Timoteo a ta angame̱n kwalea ońola “mbale̱” o mwemba na o mōnda. (2 Tim. 4:1-5) A ta pe̱ nde mutudu nu ta ńangame̱n tate̱ dibemba la Loba. (1 Pet. 5:2) Timoteo a ta so̱ angame̱n kombe̱ di lambo la tiki a tano̱ a be̱ne̱, nika ńe nde mbale̱ ńena a tano̱ angame̱n kwalea na jongwane̱ la mudī musangi ma Yehova n’Eyal’ao.​—2 Tim. 3:14-17.

Biso̱ pe̱ joko nde mbale̱ ńena di mokwe̱le̱no̱ bato bape̱pe̱ we̱nge̱. (Mat. 28:19, 20) Di s’angame̱n dimbea ne̱ni ni mbale̱ di mokwe̱le̱no̱ bato ńeno̱ mweńa, ońola nika jangame̱n benga kane̱, na jokwa pe̱ Eyal’a Loba. (Rom. 12:11, 12; 1 Tim. 4:13, 15, 16) Ye pe̱ to̱ ná e be̱ ná je nde mutudu o mwemba, to̱so̱ je o ebol’a pond’a mususu. Bebolo ka ben bangame̱n bola ná di be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, be bola pe̱ ná di baise̱ nde Yehova jongwane̱. Je so̱ nde ná di kombe̱ to̱ tata mbale̱ di be̱nno̱ yete̱na di mawe̱le̱ mo̱ tiki, na ke̱ di mabaise̱ pe̱ Yehova jongwane̱ lao.

M’bē̱ Timoteo a kusino̱ mu si ta ońol’ao buka te̱. Bape̱pe̱ pe̱ ba ta bangame̱n no̱ngo̱ dongo oten. Ońola nika nde Paulo ome̱le̱no̱ Timoteo ná: “Nje pe̱ o senganno̱ mba . . . , bake̱ mo̱ bato ba mbale̱ bena ba dongame̱n lee̱ bape̱pe̱.” (2 Tim. 2:2) E, Timoteo a ta angame̱n jokwe̱le̱ bape̱pe̱ nje mo̱ pe̱ okono̱. Ye mweńa jita we̱nge̱ ná mombwedi te̱ o mwemba ma kriste̱n a we̱ o bola mulemlem. Mombwedi ńa bwam a si mawuta mambo mena a bino̱ jombwea ebolo ewo̱. O diwengisan, a mokwe̱le̱ nde bape̱pe̱ ná babo̱ pe̱ ba we̱le̱ bola y’ebolo. A si mabwa bo̱ngo̱ ná be ná ba bia bola y’ebolo buka mo̱. Ońola nika, mombwedi a si mokwe̱le̱ so̱ buka te̱ mambo ma sadisadi. A mongwane̱ nde babo̱ o be̱ne̱ so̱ṅtane̱ la bwam, ná ba timbe kriste̱n you. Nika nde ba “bato ba mbale̱” a longino̱ ba me̱nde̱no̱ be̱ ńai ni dongame̱n o bata jongwane̱ mwemba.

Mbaki ńe nde ná leta lena Paulo a lomedino̱ Timoteo di ta mo̱ tiki jita. Je ná di dutea ne̱ni a tano̱ a langa ma malea ma mweńa ngedi na ngedi te̱, a dutea pe̱ ne̱ni eno̱ ná a bata we̱le̱ mo̱ o ebolo.

Biso̱ pe̱ di mapula we̱le̱ ma malea o ebolo. Ne̱ni e? Je ná di po̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱ o jońse̱ jabea lasu ka wea, o kombe̱ mbal’asu, na o jokwe̱le̱ bape̱pe̱ nje ye̱se̱ di bino̱. Di boli te̱ nika, ke̱ di me̱nde̱ “londise̱ bolea [lasu] mbom,” ka nje te̱ Paulo a kwalane̱no̱ Timoteo.​—2 Tim. 4:5.