MULOPO MA JOKWA 50
“Ne̱ni bawedi ba mapumbwabe̱le̱no̱ e?”
“A kwedi, bebukedi bo̱ngo̱ be we̱ e? A kwedi muse mo̱ngo̱ mwe we̱ e?”—1 KOR. 15:55.
MWENGE 141 Betańsedi ba longe̱
EBONGOLO *
1-2. Ońola nje bepumbwedi ba mo̱ń be mombweano̱ Kriste̱n ye̱se̱ e?
JITA la baboledi ba Yehova ba be̱n nde dipita la longe̱ la bwindea o wase. Nde kriste̱n yo̱kisabe̱ i be̱n nde dipita la longe̱ o mo̱ń. I be̱n pe̱ ńo̱ng’a bia ne̱ni longe̱ labu di me̱nde̱no̱ be̱ owo, nde ońola nje ba bena ba be̱n dipita la be̱ longe̱ o wase pe̱ bangame̱nno̱ jokwa jombwea be bepumbwedi e? Ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱, bepumbwedi ba mo̱ń be me̱nde̱ pe̱ wana minam ońola ba ba me̱nde̱ be̱ longe̱ o bwindea o wase. E be̱ so̱ ná di be̱n nde dipita o be̱ longe̱ o mo̱ń to̱ o wase, bepumbwedi ba mo̱ń be mombwea biso̱ be̱se̱.
2 Loba a tute̱le̱ bokwedi ba Yesu bō̱ ba ebwe’a mbu yaboso o tila mambo jombwea bepumbwedi ba mo̱ń. Ńamuloloma Yohane a tili ná: “Jā nde bana ba Loba, nde e si bedi bīsabe̱ ne̱ni di me̱nde̱no̱ be̱. Nde di bi ná, e bīsabe̱ te̱, di me̱nde̱ be̱ bowan ka mo̱; ebanja di me̱nde̱ je̱ne̱ mo̱ kana eno̱.” (1Yoh 3:2) Bo̱kisabe̱ ba si bi so̱ ne̱ni ba me̱nde̱no̱ be̱ ponda ba me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱ o mo̱ń na mańolo ma mudī. Nde ba me̱nde̱ je̱ne̱ Yehova na miso̱ ponda ba me̱nde̱no̱ kusa bowe̱n babu. Bibe̱l e si manande̱le̱ mambo me̱se̱ jombwea bepumbwedi ba mo̱ń, nde ńamuloloma Paulo a boli beteledi bō̱ jombwea di to̱ti. Bo̱kisabe̱ ba me̱nde̱ be̱ na Kristo ponda a me̱nde̱no̱ ‘bo̱le̱ manea me̱se̱ na ngińa ye̱se̱ na ngum ye̱se̱.’ Nik’e mombwea pe̱ “musingedi nusukan . . . kwedi.” O sukan, Yesu na ba ba me̱nde̱ janeye̱ na mo̱ ba me̱nde̱ sibise̱ babo̱me̱ne̱ na mambo me̱se̱ owas’a Yehova. (1 Kor. 15:24-28) E se̱ pond’a betańsedi nik’e me̱nde̱no̱ be̱ e! *
3. Ka nje te̱ di malangano̱ o 1 Korinto 15:30-32, ne̱ni dube̱ lena Paulo a tano̱ a be̱ne̱ye̱ bepumbwedi longwane̱no̱ mo̱ e?
3 Mbaki ńena Paulo a tano̱ a be̱ne̱ye̱ bepumbwedi ńongwane̱ mo̱ o lembe̱ ńai na ńai a mitakisan. (Langa 1 Korinto 15:30-32.) A langwedi kriste̱n a Korinto ná: “Ne nde ńa kwedi buńa te̱.” A tili pe̱ ná: “Nanan nde ńama i kwań o Efeso.” Yen ebe Paulo a ta nde o̱nge̱le̱ ewe̱nj’a mbale̱ anno̱ na ńama o ndabo a maloko mande̱ne̱ po̱ ńa Efeso. (2 Kor. 1:8; 4:10; 11:23) To̱ mo̱me̱ne̱ a ta nde a kwalea ońola Bonayuda na bato bape̱pe̱ bena ba te̱nge̱ne̱ mo̱, ba ta nde ka “ńama i kwań.” (Bbol 19:26-34; 1 Kor. 16:9) Nde to̱ na mitakisan ma ngińa me̱se̱ Paulo a kusino̱, a ta te̱ nde mbaki ná a me̱nde̱ be̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱ ńe bonam.—2 Kor. 4:16-18.
4. Ne̱ni dipita la bepumbwedi di membe̱no̱ kriste̱n o nin we̱nge̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)
4 Je nde o mińa ma bobe. Bonasango na bonańango asu bō̱ ba malembe̱ ma-mbo ma njo. Bane̱ ba maja nde owe̱ni bila beno̱ na owe̱ni to̱ son a mbo̱le̱ e titino̱. O bekombo bō̱ we̱ni ebol’asu yeno̱ owas’a mwekan, baboledi ba Yehova ba mabolea te̱ nde Loba to̱ e be̱ ná be ná ba bo̱lo̱ne̱ longe̱ labu to̱ wonj’abu. Ba bonasango na bonańango be̱se̱ be nde biso̱ eyembilan a bwam. Ba si mabwa bo̱ngo̱ o bo̱lo̱ne̱ longe̱ labu ebanja ba bi ná Yehova a kombe̱ye̱ babo̱ mambo ma bwam ońola kie̱le̱ ni maye̱.
5. Njika jo̱nge̱le̱ la bobe le ná di bo̱bise̱ dube̱ lasu la bepumbwedi e?
5 Paulo ome̱le̱ bonasango ao te̱nge̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la bobe diwo̱ bō̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ ná: “Bawedi ba si mapumbwa te̱; di de so̱, di ńo̱ pe̱; ebanja kie̱le̱ di mawo̱.” Bō̱ ba ta ba mábe̱ne̱ di jo̱nge̱le̱ obiana Paulo a mabe̱ longe̱. Yen ebe Paulo a no̱ngi nde be byala o kalat’a Yesaya 22:13 ni makwaleye̱ ońola ebe̱yedi ewo̱ Bonaisrael ba tano̱ ba be̱ne̱. O mulopo ma bata sisea Loba be̱be̱, ba ta nde ba nibupe̱ muńe̱nge̱ ma longe̱. Jo̱nge̱le̱ labu di ta nde ná ba silane̱ longe̱ ngedi po̱, ebanja be ná ba wo̱ o to̱ njika ponda; di jo̱nge̱le̱ pe̱ nde jita ba be̱nno̱ we̱nge̱. Nde Bibe̱l e kombe̱ myango ma betune̱ be kweledi Bonaisrael ońola ni mbad’a je̱ne̱ la mambo.—2 Myan. 36:15-20.
6. Ne̱ni dipita la bepumbwedi di madie̱le̱no̱ biso̱ ke̱ di mapo̱so̱ mindenge masu e?
6 Di bi ná Yehova a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ bawedi, nika ńangame̱n so̱ tute̱le̱ biso̱ o bia po̱so̱ mindenge masu. Kriste̱n yena i ta i ja o Korinto i ta yangame̱n tata babo̱me̱ne̱ na mindenge mi ta mi to̱bo̱ belēdi ba bepumbwedi. Belēdi di mabusane̱no̱ oten be nde ná: Di tombise̱ te̱ ponda jita na mako̱m ma si mombweye̱ ne̱ni longe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ kie̱le̱ ni maye̱, nde ma to̱ndo̱ nde bwa muńe̱nge̱ ma din longe̱, nika ńe ná e be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu. Kriste̱n a mbale̱ ńe ná e bo̱lo̱ne̱ bede̱mo bao ba bwam yete̱na e tombise̱ ponda jita na ninka ńai a bato. Mbale̱ nika ńe ná e tute̱le̱ mo̱ o bola mambo mena Loba a singe̱no̱. Ońola nika so̱ nde Paulo ome̱le̱no̱ na ngińa ńe̱se̱ ná: “Bińo̱ timba o so̱ṅtane̱ la bwam, kana e te̱nge̱nno̱; lo si bola bobe.”—1 Kor. 15:33, 34.
NA NJIKA ŃAI A ŃOLO E?
7. Bupisane̱ 1 Korinto 15:35-38, njika myuedi jombwea bepumbwedi bō̱ ba wusano̱ baise̱ e?
7 Langa 1 Korinto 15:35-38. Moto ńena nu ta nu pula bo̱bise̱ dube̱ lena bane̱ ba be̱nno̱ jombwea bepumbwedi a wusa baise̱ ná: “Ne̱ni bawedi ba mapumbwabe̱le̱no̱ e?” Ye mweńa ná jombweye jalabe̱ lena Paulo a bolino̱, ońolana jita we̱nge̱ ba be̱n mabu mo̱nge̱le̱ jombwea nje e mapo̱ye̱ moto ombusa kwedi. Nde nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ e?
8. Njik’eyembilan e mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ bepumbwedi ba mo̱ń e?
8 Moto a wedi te̱, ńol’ao e mabo̱ nde. Nde nu nu weki misipo e ná a pumbwe̱le̱ nu moto, a bola mo̱ ńol’a peńa. (Bbot. 1:1; 2:7) Paulo a no̱ngi eyembilan ewo̱ o lee̱ ná Loba a si be̱n ńo̱ng’a pumbwe̱le̱ moto na mulemlem ma ńolo a tano̱ a be̱ne̱ obiana a mawo̱. Di kwaleye te̱ ońola “mbolako.” Mbolako ni de̱be̱ o mińangadu e mase̱le̱ nde pumea, na mo̱ e timba epume̱le̱. Nje e mabuse̱ ye diwengisan jita na nje e de̱be̱ oboso ba ponda. Paulo a bolane̱ nde yen eyembilan o lee̱ ná ponda Muweked’asu a mapumbwe̱le̱no̱ moto, e ná a bola mo̱ “ńolo kana a to̱ndino̱.”
9. Ońola nje 1 Korinto 15:39-41 e makwalano̱ ná ńai na ńai a mańolo me e?
9 Langa 1 Korinto 15:39-41. Paulo a kiki ná Loba a weki ńai na ńai a bewekedi. K’eyembilan, byembe ka ńaka, lono̱n, na sue be be̱n mańolo me diwengisan. A kwali pe̱ ná jombo te̱ dibobe̱, di me̱ne̱ diwengisan oteten a wei na mo̱di. Na mo̱ a kika pe̱ ná “pańa la ngengeti po̱ le diwengisan na la dipe̱pe̱.” Nika ńe pe̱ mbale̱ to̱ e be̱ nde ná di si mawe̱le̱ je̱ne̱ nika na miso̱ masu ma bato ba benama. Bamabie̱ ba makwala ná ńai na ńai a ngengeti ye; o be̱n i kolo, i salo, i mole̱, i masange̱, na i be̱n muso̱no̱ ma njabi ka wei. Paulo a kwali pe̱ ná “mańolo ma mo̱ń me, na mańolo ma wase pe̱.” Nje nik’e mapulano̱ kwala e? Mańolo m’eyobo nde me o wase, mańolo ma mudī pe̱ ma be̱ o mo̱ń, k’eyembilan ange̱l.
10. Njika ńai a ńolo ba bena ba mapumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o mo̱ń ba makusano̱ e?
10 Maka ne̱ni Paulo alane̱no̱ ekwal’ao oboso: “Nika nde yeno̱ pe̱ na bepumbwedi ba kwedi.” Ka nje te̱ di bino̱, moto a wedi te̱, ńol’ao e mabo̱ nde, a timba pe̱ o mińangadu. (Bbot. 3:19) Nde ne̱ni so̱ ńolo ńeno̱ ná e “pumbwabe̱le̱ ńai ni si mańame̱” e? Owan Paulo a titi kwalea mot’a benama nu pumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o wase, ka nje te̱ e tombino̱ na bato bena Elia, Elisa, na Yesu ba pumbwe̱le̱no̱. Paulo a ta nde a kwalea moto nu pumbwabe̱le̱ na ńolo ńangame̱n ońola longe̱ o mo̱ń, nika ńe nde “ńol’a mudī.”—1 Kor. 15:42-44.
11-12. Ne̱ni Yesu a tukwabe̱no̱ ponda a pumbwabe̱le̱no̱ e, ne̱ni nika e tano̱ pe̱ ńangame̱n po̱ye̱ bo̱kisabe̱ e?
11 Yesu a ta nde a be̱ne̱ ńol’eyobo ponda a tano̱ o wase, nde a pumbwabe̱le̱no̱, a timbi nde “mudī mu mabole̱ longe̱” na mo̱ a timba o mo̱ń. Nikame̱ne̱ pe̱ nde kriste̱n yo̱kisabe̱ i me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱ na ńolo ńangame̱n ońola longe̱ o mo̱ń. Paulo a tele̱ye̱ ná: “Kana di tano̱ bowan ba ńa wase, nika pe̱ nde di me̱nde̱no̱ be̱ bowan ba ńa mo̱ń.”—1 Kor. 15:45-49.
12 Di si dimbea ná Yesu a si pumbwabe̱le̱ na ńol’a mot’a benama. Paulo a tele̱ye̱ ońola nje ponda a kwalino̱ o su l’ekwal’ao ná: “Eyobo na maya ba titi ná ba sangwa janea la Loba.” (1 Kor. 15:50) Bamuloloma na bane̱ bo̱kisabe̱ ba si ta bangame̱n pumbwabe̱le̱ ońola longe̱ o mo̱ń na mańolo m’eyobo ma mańame̱. Njika ponda be bepumbwedi be tano̱ bangame̱n tomba e? Paulo a kwali ná be bepumbwedi be ta nde bangame̱n tomba ombusa ponda, seto̱ dibokime̱ne̱ ombusa babo̱ wo̱. Ponda Paulo a tilino̱ kalat’a Korinto ńaboso, bokwedi bō̱ k’eyembilan ńamuloloma Yakobo, ba ta “ba máko̱ iyo̱” o kwedi. (Bebolo 12:1, 2) Ombusa ponda bamuloloma na bo̱kisabe̱ bape̱pe̱ pe̱ ‘ba kwedi iyo̱.’—1 Kor. 15:6.
BEBUKEDI BA KWEDI
13. Njika mambo ma me̱nde̱ tombe̱ o ponda bepo̱yedi to̱ byukedi ba Yesu e?
13 Yesu na Paulo ba bīse̱ pond’a tobotobo ni me̱nde̱ po̱—nika ńe nde bepo̱yedi to̱ byukedi ba Kristo. O pond’a be byukedi, bila, soa la mińangadu, maboa ma bobe, na mambo ma ndutu ma me̱nde̱ bolane̱ o wase ńe̱se̱. Je o je̱ne̱ belondisedi ba yen eding’a Bibe̱l botea o mbu 1914. Nde eyemban a mweńa epe̱pe̱ ye. Yesu a kwali ná myango ma bwam ná Janea la Loba di mábokisabe̱ mi me̱nde̱ langwabe̱ o “wase ńe̱se̱ o be̱ mboṅ ońola matumba me̱se̱; denge̱ su di mapo̱.” (Mat. 24:3, 7-14) Paulo a kiki pe̱ ná ponda “bepo̱yedi ba Sango” to̱ byukedi bao, bo̱kisabe̱ “ba máko̱ iyo̱” o kwedi ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ońola longe̱ o mo̱ń.—1 Tes. 4:14-16; 1 Kor. 15:23.
14. Nje e mapo̱ye̱ bo̱kisabe̱ bena ba mawo̱ o pond’a byukedi ba Kristo e?
14 O min mińa masu, bo̱kisabe̱ bena ba mawo̱ ba mapumbwabe̱le̱ nde dibokime̱ne̱ ońola longe̱ o mo̱ń. Byala ba Paulo be maso̱be̱ o 1 Korinto 15:51, 52 be mabamse̱ nika: “Seto̱ biso̱ be̱se̱ nde di me̱nde̱ ko̱ iyo̱, nde biso̱ be̱se̱ di me̱nde̱ tukwabe̱, na pe̱m o bepo̱limedi ba miso̱, o museba musukan.” Ben byala ba Paulo be o londa nin we̱nge̱! Ponda ba me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱, ba bonasango ba Kristo ba me̱nde̱ londa na muńe̱nge̱ munde̱ne̱; ba ‘me̱nde̱ be̱ na Sango bebe be̱se̱.’—1 Tes. 4:17.
15. Njik’ebolo ba bena ba me̱nde̱ tukwabe̱ “o bepo̱limedi ba miso̱” ba me̱nde̱no̱ bola e?
Bbī. 2:26, 27) Ba me̱nde̱ bupe̱ Yesu, bongwane̱ pe̱ mo̱ o die̱le̱ matumba na itumbu eye̱i.—Bbī. 19:11-15.
15 Bibe̱l e malangwea biso̱ nje ba bena ba me̱nde̱ tukwabe̱ “o bepo̱limedi ba miso̱” ba me̱nde̱no̱ bola o mo̱ń. Yesu a kwalane̱ babo̱ ná: “Nde nu nu mabuke̱, nu matingame̱ pe̱ na bebolo bam nate̱na o su, mo̱ nde na me̱nde̱no̱ bola ngińa omo̱ń a matumba, a me̱nde̱ die̱le̱ babo̱ ka mido̱ngi na itumbu eye̱i, na ńo̱so̱ babo̱ ka bewa ba weya, kana mba pe̱ na kusanno̱ Tete̱ ngińa.”(16. Ne̱ni bato ba benama jita ba me̱nde̱no̱ buka kwedi e?
16 E mbale̱, bo̱kisabe̱ ba me̱nde̱ buka kwedi. (1 Kor. 15:54-57) Bepumbwedi babu be me̱nde̱ bola babo̱ epolo o wana labu jongwane̱ o bo̱le̱ bobe o wase o bila ba Armagedon. Lodun la kriste̱n lope̱pe̱, bome na bito ba me̱nde̱ ‘wa o ndenge̱ ninde̱ne̱’ nde ba so̱lo̱ o was’a peńa. (Bbī. 7:14) Ba bena ba me̱nde̱ jonge̱ ba me̱nde̱ je̱ne̱ na miso̱ mabu bebukedi ba kwedi bepe̱pe̱—bepumbwedi ba lodun la bato ba wedi o ponda ni tombi. Keka te̱ dutea muńe̱nge̱ mwena be betańsedi be me̱nde̱no̱ wana! (Bebolo 24:15) Be̱se̱ pe̱ bena ba me̱nde̱ lee̱le̱ Yehova jemea di bo̱le̱ ba me̱nde̱ buka kwedi di sangono̱ na Adam. Ba me̱nde̱ so̱ be̱ne̱ longe̱ la bwindea.
17. Nje 1 Korinto 15:58 e matute̱le̱no̱ biso̱ o bola e?
17 Kriste̱n te̱ we̱nge̱ ńangame̱n lee̱le̱ masoma ońola byala ba belo̱ko̱medi Paulo a tiledino̱ kriste̱n ya mundi ma Korinto jombwea bepumbwedi. Mbale̱ di be̱n njo̱m a bwam o kasa jome̱le̱ la Paulo ná di bole nje ye̱se̱ ye o ngud’asu “o ebol’a Sango.” (Langa 1 Korinto 15:58.) Di boli te̱ nje ye̱se̱ ngud’asu e madie̱le̱no̱ biso̱ o bola o y’ebolo, je ná jengane̱ biso̱me̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱ ńe bonam. Ni ponda e me̱nde̱ be̱ bwam buka nje ye̱se̱ jeno̱ ná jo̱nge̱le̱. Nje e me̱nde̱ bamse̱ ná ebol’asu ye̱se̱ o Sango e si ta ewolo.
MWENGE 140 Longe̱ esibe̱ su!
^ par. 5 O dongo di londe̱ maba la kalat’a 1 Korinto bepasi 15 di maso̱ beteledi jombwea bepumbwedi, tobotobo be ba kriste̱n yo̱kisabe̱. Nde nje e tilabe̱ o y’epas’a Bibe̱l e mombwea pe̱ mine̱ mido̱ngi. Din jokwa di me̱nde̱ lee̱ ne̱ni dipita la bepumbwedi di mabolano̱ ná di die̱le̱ longe̱ lasu o nin we̱nge̱, na ne̱ni nik’e me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ longe̱ le bonam kie̱le̱ ni maye̱.
^ par. 2 “Myuedi ma balangedi” me o nin kalati mi mombwea nde byala ba Paulo be maso̱be̱ o 1 Korinto 15:29.