1-2. (a) Ońola nje yeno̱ bato jita ndutu o nin we̱nge̱ o lakisane̱ ba bena ba be̱n doi e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

 O NIN we̱nge̱, ye bato jita ndutu o lakisane̱ ba bena ba be̱n doi. Njo̱m ńe nde ná, ba me̱ne̱ ná o jita la ngedi mambenda na manea ma matata nde bam’bwaṅ na bangińa, nde ma si mongwane̱ batue ndongo. Bibe̱l mo̱ ná: “Mō̱ a manea nune̱ o sebea mo̱ mbeu a ńolo.” (Mul. 8:9) O sumo te̱ nika, badiedi ba bebasi bō̱ pe̱ ba mabola mambo ma bobe, nik’e boli ná bato bō̱ ba si lakisane̱ pe̱ Loba. Je so̱ te̱ o tombise̱ moto jokwa la Bibe̱l, jongwane̱ mo̱ o bia lakisane̱ Yehova na ba bena a te̱se̱no̱ o die̱le̱ bebokedi bao o wase.

² Ye mbale̱ ná seto̱ bokwe̱ Bibe̱l buka te̱ nde ba be̱n ńo̱ng’a jokwa lakisane̱ Yehova na bebokedi bao. Nate̱na mo̱me̱ne̱ bō̱ basu bena be o mbale̱ ye etum a ponda, ba s’angame̱n dimbea ná Yehova a mabola nde nje e te̱nge̱n ponda ye̱se̱. Ponda iwo̱, mambo mō̱ me ná ma we̱le̱ lakisane̱ lasu na Yehova o kekise̱. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ bete̱medi belalo be ná be we̱le̱ dube̱ lasu o kekise̱: (1) niponda jeno̱ o langa myango ma Bibe̱l mō̱, (2) ke̱ di kusane̱ bebokedi ba Yehova bediedi, na (3) ke̱ di so̱be̱ o bete̱medi ba ndutu o mińa mi maye̱.

3. Ne̱ni myango ma Bibe̱l mō̱ meno̱ ná mi we̱le̱ lakisane̱ lasu na Yehova o kekise̱ e?

 ³ Niponda jeno̱ langa Eyal’a Loba, je ná di si so̱ṅtane̱  mbadi Yehova a bolino̱ mambo na bato bō̱, na bedomsedi bō̱ pe̱ bena a no̱ngino̱. K’eyembilan, o kalat’a Miso̱ngi, di malanga ná Yehova a baise̱ ná mun’a Israel mō̱ nu ta nu po̱ndo̱ wea o buńa ba wumse̱ a bwabe̱. Nde di malanga o kalat’a Samuel ńambusa ná, ombusa bebwea ba mimbu jita, Yehova a lakise̱ kiṅe̱ David ńena nu wite̱ musonje, na nu bo pe̱ moto. (Mis. 15:32, 35; 2 Sam. 12:9, 13) Je ná di dutea ná, ‘Ońola nje Yehova a lakise̱no̱ ebwan na musonje ma David, nde a kwala ná nune̱ moto nu boli lambo lena di si ta le̱ne̱ne̱ bonde̱ne̱ a bwabe̱ e?’ Ná jalabe̱ mi myuedi, jombweye mambo malalo di s’angame̱nno̱ dimbea ke̱ je o langa Bibe̱l.

4. Ne̱ni Bebotedi 18:20, 21 na Ndimbisedi 10:17 ba mongwane̱no̱ biso̱ o bata lakisane̱ mbako a Yehova e?

⁴ Bibe̱l e si manande̱le̱ myango mao me̱se̱. K’eyembilan, di bi ná David ate̱le̱ na mbale̱ ońola myobe mao. (Mye. 51:4-6) Nde nu nu buli mbend’a buńa ba wumse̱ a ta nde njika pat’a moto e? Mo̱ a baise̱ milakisan ońola nje a bolino̱ e? Mo̱ a ta a mábula mambenda ma Yehova kwaṅ e? Mo̱ ba ta ba mábola mo̱ jome̱le̱ kwaṅ nde a banga senga malea e? Bibe̱l e si makwala to̱ lambo jombwea nika ńe̱se̱. Nde, je ná di be̱ mbaki na lambo diwo̱ le nde ná: Yehova “a te̱m na sim.” (Ndim. 32:4) A mombwea mambo me̱se̱, denge̱ a mabakwa. Mbako ao e si se̱medi o nje bato ba makwalano̱, o ndando, to̱ o lambo dipe̱pe̱; mambo mena o jita la ngedi ma matute̱le̱ bato ba benama o bakwa ka ni si te̱m. (Langa Bebotedi 18:20, 21; Ndimbisedi 10:17.) Di bati te̱ jokwa bia Yehova na bete̱sedi bao, di mabata pe̱ lakisane̱ bekaisedi bao. To̱ e be̱ nde ná myango ma Bibe̱l mō̱ mi mabola ná di be̱ne̱ myuedi di titino̱ ná jalabe̱ tatan, nje di bino̱ jombwea Loba lasu e dongame̱n o bola biso̱ mbaki ná “a te̱m na sim o mangea mao me̱se̱.”—Mye. 145:17.

5. Ne̱ni ka ni titi ke̱nge̱nge̱ e mayuano̱ mbad’asu ńa kaise̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Si be̱ la ke̱nge̱nge̱ di mayua mbad’asu ńa kaise̱.”)

⁵ Di titi ná di kaise̱ ka ni te̱m ponda ye̱se̱ ebanja di titi ke̱nge̱nge̱. Kana di wekabe̱no̱ o bowan ba Loba, di to̱ndi ná  bato ba kaisabe̱ ka ni te̱m. (Bbot. 1:26) Nde kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱, je ná di kaise̱ ka ni si te̱m, to̱ e be̱ nde ná di mo̱nge̱le̱ ná di bi mambo me̱se̱. K’eyembilan, o̱nge̱le̱ te̱ ne̱ni Yona a lingino̱ ponda Yehova a no̱ngino̱ bedomsedi o lakise̱ baje̱ o Ninive. (Yona 3:10–4:1) Nde ombwa te̱ njika tombwane̱ nika e wanno̱. Buka 120 000 la baje̱ o Ninive bate̱le̱, ba sungabe̱ pe̱! Di me̱ne̱ so̱ ná Yona nde a ta angame̱n po̱ngulane̱ mbad’ao ńa kaise̱, seto̱ Yehova.

6. Ońola nje Yehova a titino̱ eto̱m o teleye̱ biso̱ bedomsedi bao e?

⁶ Yehova a titi eto̱m o teleye̱ bato ba benama bedomsedi bao. Ye mbale̱ ná o mińa mi tombi, Yehova ese̱le̱ ná baboledi bao ba langwe nje ba mo̱nge̱le̱no̱ jombwea bedomsedi bō̱ a no̱ngino̱, to̱ bena a tano̱ a pula no̱ngo̱. (Bbot. 18:25; Yona 4:2, 3) Ponda iwo̱ pe̱, a teleye̱ bedomsedi bao. (Yona 4:10, 11) Nde, Yehova a titi eto̱m o bola biso̱ beteledi. Kana eno̱ Muweked’asu, a si be̱n ńo̱ngi ná di do̱lisane̱ nje a mabolano̱, e be̱ obiana a mabola mo̱, to̱ ombusa mo̱ bola mo̱.—Yes. 40:13, 14; 55:9.

7. Nje ye ná e be̱ biso̱ ndutu e, ońola nje pe̱ e?

⁷ Penda to̱ po̱ e titi biso̱ o mulema ná Yehova a mabola nde nje e te̱nge̱n ponda ye̱se̱. Nde ye ná e be̱ biso̱ ndutu o lakisane̱ bato a te̱se̱no̱ o die̱le̱ bebokedi bao. Je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ nga ba bena ba be̱n doi o bebokedi ba Yehova ba mabola nde mambo bupisane̱ bediedi ba Yehova nga ba babo̱me̱ne̱. Yen ebe nika nde bato bō̱ o mińa ma Bibe̱l ba tano̱ bo̱nge̱le̱. Di timbe te̱ o byembilan di kwaledino̱ o dongo di  londe̱ 3. Yen ebe elong’a mbia ya nu moto nu buli mbend’a buńa ba wumse̱ e baise̱ mo̱me̱ne̱ nga Mose a baise̱ Yehova nje angame̱nno̱ bola denge̱ nu moto a makusa mbako a kwedi. Diko̱m diwo̱ pe̱ la Uria, mot’a Bonahet, mom’a Batseba nu wite̱ musonje na David, di wusa jo̱nge̱le̱ ná David a bolane̱ nde doi lao la kiṅe̱ o samba beko̱kisedi a tano̱ angame̱n kusa. Yehova a lakisane̱ ba bena a te̱se̱no̱ o die̱le̱ bebokedi bao na myemba. Di si lakisane̱ so̱ te̱ babo̱, di titi ná di kwala ná di lakisane̱ Yehova.

8. Njika bowan bwe oteten a nje e tilabe̱ o Bebolo 16:4, 5 na mbadi mwemba ma kriste̱n mu madangwano̱ we̱nge̱ e?

⁸ O nin we̱nge̱, tongwea na “mūt’a jemea na jangwa” nde Yehova a madie̱le̱no̱ dongo la bebokedi bao le o wase. (Mat. 24:45) Kapo̱ ka dibe̱le̱ di madie̱le̱ la ebwe’a mbu yaboso, nu mūtu a mombwea baboledi ba Loba o wase ńe̱se̱, a bola pe̱ batudu be o myemba bediedi. (Langa Bebolo 16:4, 5.) Batudu pe̱ o mabu mudi, ba mabola ná myemba mi bupe̱ be bediedi. Di malee̱ nde ná di lakisane̱ mbadi Yehova a mabolano̱ mambo yete̱na di mabupe̱ bediedi di makusane̱no̱ bebokedi, na batudu.

9. Njika ponda yeno̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o sue̱le̱ bedomsedi batudu ba no̱ngino̱ e, ońola nje pe̱ e?

⁹ Ponda iwo̱, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o sue̱le̱ bedomsedi bō̱ bena batudu ba no̱ngino̱. K’eyembilan, o min mimbu mi tombi, myemba jita mi kusi mpo̱ngulan, name̱ne̱ pe̱ na bebondo bō̱. O bepolo bō̱, batudu ba baise̱ bate̱ dikalo ná bale o sue̱le̱ mwemba mupe̱pe̱ ná bejedi ba Mandabo masu ma Janea be si be̱ ewolo. Ye ná e be̱ biso̱ ndutu o jese̱le̱ mako̱m na  mbia ke̱ ba baise̱ biso̱ ná jale o mwemba mupe̱pe̱. Mo̱ batudu ba makusane̱ Loba bediedi be malangweye̱ babo̱ owe̱ni loma mute̱ dikalo te̱ e? Ke̱m. Nika ńe so̱ ná e bola ná e be̱ biso̱ ndutu o bupe̱ bediedi di makusane̱no̱ babo̱. Nde Yehova a lakisane̱ batudu ná be ná ba no̱ngo̱ yi ńai a bedomsedi, biso̱ pe̱ jangame̱n o lakisane̱ babo̱. *

10. Bupisane̱ Bonahebe̱r 13:17, ońola nje jangame̱nno̱ sue̱le̱ batudu e?

¹⁰ Ońola nje jangame̱nno̱ sue̱le̱ bedomsedi ba batudu to̱ e be̱ nde ná be bedomsedi be si do̱lisane̱ biso̱ e? Ońolana bola la nika di mongwane̱ ná mulatako mu benge be̱ oteten a tumba la Loba. (Efe. 4:2, 3) Myemba mi madangwa bwam ke̱ be̱se̱ ba masibise̱ babo̱me̱ne̱ owas’a bedomsedi ba dibe̱le̱ la batudu. (Langa Bonahebe̱r 13:17.) Di buki me̱se̱, di malee̱le̱ Yehova ná di lakisane̱ mo̱ ke̱ di masue̱le̱ ba bena a te̱se̱no̱ o jombwea biso̱.—Bebolo 20:28.

11. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o bata lakisane̱ bediedi ba batudu e?

¹¹ Je ná di bata lakisane̱ bediedi di makusane̱no̱ batudu yete̱na ponda ye̱se̱ di mo̱nge̱le̱ ná ba mase̱le̱ nde o kane̱ ná ba kuse mudī musangi ke̱ ba mombwea mambo ma mwemba. Ba mombwea pe̱ ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l bena be mapule̱, na bediedi bebokedi ba Yehova be bolino̱. Ńo̱ng’abu ńe nde ná ba bwese̱ Yehova muńe̱nge̱, bombweye pe̱ baboledi bao o mbad’a bwam. Ban bome ba jemea ba bi ná bangame̱n bola Loba bolangi ońola mbadi ba mombweano̱ baboledi bao. (1 Pet. 5:2, 3) Dutea te̱ ná: O nin wase ńabedi na ndando a muso̱no̱ m’eyobo, ebasi, na politik, baboledi ba Yehova ba lati o jowe̱ mpo̱m ma Loba la mbale̱. Nika ńe nde we̱le̱ bolane̱ buka te̱ ońolana Yehova e o namse̱ bebokedi bao!

12. Njika mambo batudu ba mombweano̱ ke̱ ba mapula bia nga mubole̱ bobe ate̱le̱ na mbale̱ e?

¹² Yehova a boli batudu m’bē̱ munde̱ne̱ mwe nde ná ba kombe̱ mwemba bosangi. Kriste̱n e boli te̱ bobe bonde̱ne̱, Yehova a mengane̱ batudu ná bombweye nga nu moto e ná a benga ja o mwemba to̱ ke̱m. O sumo te̱ nika, bangame̱n pe̱ jombwea nga nu moto ate̱le̱ na mbale̱. E ná a kwala ná ate̱le̱, nde mo̱ a singe̱ nje a bolino̱ na mbale̱ e? Mo̱ a no̱ngi bedomsedi ná a si mabola pe̱ bo bobe e? Yete̱na mindenge ma bobe nde mi tute̱le̱ mo̱ o bola bobe, mo̱ e be̱be̱ o jese̱le̱ mi mindenge e? Batudu ba makane̱ Yehova, bombwea mato̱ti me̱se̱ na nje Betiledi be makwalano̱, nde bombwa pe̱ ne̱ni mubole̱ bobe a me̱ne̱no̱ nje a bolino̱. Denge̱ ba madomse̱ nga mubole̱ bobe e ná a benga ja o mwemba. Ponda iwo̱, mubole̱ bobe angame̱n nde o pangabe̱.—1 Kor. 5:11-13.

13. Nje jeno̱ ná di dutea ke̱ diko̱m lasu to̱ elong’a mbia e pangabe̱ e?

¹³ Ne̱ni lakisane̱ lasu na batudu leno̱ ná di we̱le̱be̱ o kekise̱ e? Moto nu pangabe̱ a titi te̱ diko̱m lasu la batabata to̱ elong’a mbia, je ná di pomane̱ kasa bedomsedi ba batudu. Nde mambo me ná ma be̱ diwengisan yete̱na nu nu pangabe̱ e biso̱ batabata. Je ná di dutea nga batudu bombwedi mambo me̱se̱, to̱so̱ nga ba kaise̱ ka nje te̱ Yehova a wusano̱ kaise̱. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o kasa be bedomsedi e?

14. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ yete̱na batudu ba domse̱ o panga diko̱m lasu to̱ elong’a mbia e?

 ¹⁴ Di s’angame̱n dimbea ná panga la moto o mwemba le nde bete̱sedi ba Yehova; omo̱ń a nika di mawanea mwemba tombwane̱, le pe̱ ná di wanea mubole̱ bobe tombwane̱. Bese̱le̱ te̱ ná mubole̱ bobe nu s’ate̱le̱ a benge ja o mwemba, e ná a tute̱le̱ bape̱pe̱ o bola bobe. (Gal. 5:9) O sumo te̱ nika, e ná a s’e̱ne̱ ná a boli bobe bonde̱ne̱, e pe̱ ná a s’e̱ne̱ njo̱m to̱ po̱ ńa tukwa mo̱nge̱le̱ na bedangwedi bao ná a do̱lisane̱ pe̱te̱ Yehova. (Mul. 8:11) Je ná di be̱ mbaki ná, niponda batudu beno̱ o jombwea nga moto angame̱n pangabe̱, ba mano̱ngo̱ m’bē̱ mabu mweńa jita. Ba memba ná, kapo̱ ka bakaisedi o Israel ńa kwaṅ, ‘seto̱ ońola mot’a benama nde ba makaise̱no̱, nde ońola Yehova.’—2 Myan. 19:6, 7.

15. Ońola nje jangame̱nno̱ bata lakisane̱ mbadi Yehova a mabolano̱ mambo e?

¹⁵ Nika su la yen ebe̱yed’a mambo lāno̱ be̱be̱, jangame̱n bata lakisane̱ mbadi Yehova a mabolano̱ mambo. Ońola nje e? O pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱, di me̱nde̱ kusa bediedi be ndutu o so̱ṅtane̱, to̱ ndutu o we̱le̱ o ebolo. Mbale̱ ńe nde ná, Yehova a si me̱nde̱ kwalisane̱ biso̱ boso na boso. A me̱nde̱ nde bolane̱ bato a te̱se̱no̱ o bola biso̱ bediedi. Di si me̱nde̱ be̱ne̱ ponda ńa botea be̱ne̱ penda to̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ nga bediedi ‘Be mawa nde na Yehova, nga be nde bedomsedi bonasango be o mulopo ba mano̱ngo̱no̱ na babo̱me̱ne̱.’ Mo̱ o me̱nde̱ lakisane̱ Yehova na bebokedi bao o ni pond’a ndenge̱ e? Mbadi o me̱ne̱no̱ bediedi ba bebokedi tatan e mongwane̱ wa o so̱ jalabe̱ la mi myuedi. O lakisane̱ te̱ bediedi di makusano̱ nin we̱nge̱, o pomane̱ pe̱ bupe̱ mo̱, mulemlem pe̱ nde o me̱nde̱no̱ bola o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱.—Lukas 16:10.

16. Ne̱ni bekaisedi ba Yehova o mińa mi maye̱ be me̱nde̱no̱ we̱le̱ lakisane̱ lasu na mo̱ o kekise̱ e?

¹⁶ Lambo dipe̱pe̱ lena jangame̱nno̱ jombwea le nde ne̱ni di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ bekaisedi ba Yehova o su la yen ebe̱yed’a mambo. O tatan, di pite̱ ná be̱se̱ bena ba si maboleye̱ Yehova name̱ne̱ pe̱ na belongi basu ba mbia bena be titi mboṅ a Yehova, ba me̱nde̱ bolea mo̱ obiana su di mapo̱. Nde o Armagedon, Yehova a me̱nde̱ bolane̱ Yesu o bakwa mbako nisukan ońola kie̱l’abu ni maye̱. (Mat. 25:31-33; 2 Tes. 1:7-9) Seto̱ biso̱ nde di me̱nde̱ domse̱ nja Yehova a me̱nde̱no̱  bwea ndedi to̱ ke̱m. (Mat. 25:34, 41, 46) Mo̱ di me̱nde̱ lakisane̱ bekaisedi ba Yehova e, nga di me̱nde̱ nde so̱njo̱, jese̱le̱ bolea mo̱ e? Di bate lakisane̱ Yehova tatan ná di we̱le̱ lakisane̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱ o mińa mi maye̱.

17. Njika tombwane̱ bekaisedi ba Yehova be me̱nde̱no̱ wanea biso̱ ombusa su la yen ebe̱yed’a mambo e?

¹⁷ Dutea te̱ ne̱ni di me̱nde̱no̱ senga o was’a peńa ńa Loba ponda di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ tombwane̱ bekaisedi ba Yehova be wanno̱. Ebasi e kwedi e si me̱nde̱ pe̱ be̱, to̱ bato ba ńunga ba mukubo, to̱ manea ma politik mena ma bandi na takise̱ pe̱ bato botea ná mbel’a moto ńeno̱ o wase. Maboa, bodun, na kwed’a bandolo ba si me̱nde̱ pe̱ be̱. Satan na midī ma bobe ba me̱nde̱ kakabe̱ ońola ikol’a mbu. Mambo ma bobe me̱se̱ pamo abu e wanno̱ ma si me̱nde̱ pe̱ be̱. (Bbī. 20:2, 3) E se̱ muńe̱nge̱ di me̱nde̱no̱ be̱ ná di lakisane̱ mbadi Yehova a mabolano̱ mambo e!

18. Nje eyembilan a bana ba Israel ye o Miso̱ngi 11:4-6 na o 21:5 e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁸ Di lakisane̱ mbadi Yehova a mabolano̱ mambo. Nde mo̱ longe̱ o was’a peńa le ná di be̱ne̱ mitakisan me ná mi we̱le̱ lakisane̱ lasu o kekise̱ e? Jombweye k’eyembilan nje e tombi ponda to̱ ininga ombusa bana ba Israel te̱me̱ wonja na mukoma o Egipto. Bō̱ babu ba botedi o to̱kisane̱ ońola da la bwam ba dīno̱ o Egipto, na babo̱ ba me̱ngise̱ mana Yehova a tano̱ a bola babo̱. (Langa Miso̱ngi 11:4-6; 21:5.) Mo̱ biso̱ pe̱ je ná di bola mulemlem ombusa ndenge̱ ninde̱ne̱ e? Di si bi ebolo ye̱se̱ yena e me̱nde̱ pule̱ ná di sangise̱ wase, ná e timbe paradisi son na son. Ye̱ke̱i te̱ di me̱nde̱ be̱ne̱ ebolo jita o bola, longe̱ pe̱ le ná di be̱ ndutu o bebotedi. Mo̱ di me̱nde̱ to̱kisane̱ nje Yehova a me̱nde̱no̱ bola biso̱ o ni ponda e? Nje ye mbaki ye nde ná: Di bwane̱ te̱ nje Yehova a mabolano̱ biso̱ muńe̱nge̱ tatan, di me̱nde̱ bata bola nika o ni ponda.

19. Njika mo̱nge̱le̱ ma mweńa di mabusane̱no̱ o din jokwa e?

¹⁹ Yehova a mabola nde nje e te̱m ponda ye̱se̱. Di be̱ mbaki na nika. Di lakisane̱ pe̱ ba bena a te̱se̱no̱ o bakise̱ ná bediedi bao be o we̱le̱be̱ o ebolo. Di si dimbea to̱ buńa byala Yehova a kwalino̱ tongwea na muto̱ped’ao ńa mudī Yesaya ná: “O pī na lakisane̱ nde ngud’ańu ńeno̱.”—Yes. 30:15.