1. Ne̱ni jeno̱ ná di kusa malea e, ońola nje pe̱ biso̱ be̱se̱ di be̱nno̱ ńo̱ng’ao e?

 BISO̱ be̱se̱ di yo̱ki be̱ne̱ ńo̱ng’a malea. Ponda iwo̱, je ná jala baise̱ moto di mabolano̱ edube ná a bole biso̱ malea. Ngedi iwo̱ pe̱, munasango mō̱ nu mapuleye̱ biso̱ bwam e ná a sisea biso̱ o mbasan o jome̱le̱ biso̱ ná ‘diwuse̱ di si bambe̱ biso̱.’ (Gal. 6:1) Malea me pe̱ ná ma be̱ beko̱kisedi ke̱ di po̱ngi diwuse̱ dinde̱ne̱. Di senge malea, e be̱ to̱ ne̱ni di kusino̱ mo̱. Bola la nika le biso̱ tombwane̱, le pe̱ ná di sunga biso̱!—Min. 6:23.

2. Bupisane̱ Minia 12:15, ońola nje jangame̱nno̱ senga malea e?

² Epas’a Bibe̱l e masue̱le̱ din jokwa e mome̱le̱ biso̱ o “senga byala ba baso̱ṅtan.” (Min. 22:17) Mot’a benama to̱ mō̱ ńena nu bi mambo me̱se̱ a titi; nde o longe̱ di be̱n te̱ nde bato bō̱ bena ba bi mambo buka biso̱. (Langa Minia 12:15.) Di malee̱le̱ so̱ ná di be̱n sibise̱ la ńolo yete̱na di masenga malea. Nik’e malee̱ ná di memba myoyo masu; ná di bi ná di be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ o londise̱ mambo di te̱se̱no̱ o bupe̱. Mudī musangi mu tute̱le̱ kiṅ’a dibie̱ Salomo o tila ná: “Malea me te̱ jita, [myano] mi matongwa.”—Min. 15:22.

3. O njika mbadi iwo̱ jeno̱ ná di kusa malea e?

³ Malea me ná ma bolabe̱ biso̱ boso na boso to̱ o mbadi nipe̱pe̱. Ni mbadi nipe̱pe̱ ńe nde njika mo̱ e? Je ná di langa lambo o Bibe̱l to̱ o kalat’asu po̱, nde di se̱le̱ te̱se̱ bolanga, di dutea ońola bedangwedi basu, nde jombwea pe̱ ne̱ni jeno̱ ná di po̱ngulane̱ mo̱. (Bon. 4:12) Je ná di bele̱ nika ná malea ma bolabe̱ o mbadi nipe̱pe̱. Nje ye malea ma bolabe̱ boso na boso e? Mutudu mō̱ to̱ munasango nu te̱se̱be̱ o mwemba e ná ongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ ede̱mo ewo̱ jangame̱nno̱ po̱ngulane̱. Je ná di bele̱ nika ná malea ma  bolabe̱ boso na boso. Yete̱na moto nu to̱ndi biso̱ jita a boli biso̱ malea ma se̱medi o Bibe̱l, di lambe̱ye̱ mo̱ toi, di timbise̱le̱ mo̱ masoma, nde di keke pe̱ we̱le̱ ma malea o ebolo.

4. Bupisane̱ Mulangwedi 7:9, nje di s’angame̱nno̱ bola ke̱ di kusi malea e?

⁴ Ye ná e be̱ ndutu jita o senga na we̱le̱ pe̱ o ebolo malea ma bolabe̱ biso̱ boso na boso. Je ná na mo̱me̱ne̱ di linga. Ońola nje e? To̱ná di membano̱ ná di titi ke̱nge̱nge̱, ye ná e be̱ biso̱ ndutu jita o kasa malea ke̱ moto a langwedi biso̱ diwuse̱ lasu. (Langa Mulangwedi 7:9.) Je ná di keka sunga ńolo. Je ná di dutea nje e tute̱le̱ nu moto o bola biso̱ malea, to̱ linga ońola mbadi a bolino̱ biso̱ mo̱. Je ná na mo̱me̱ne̱ di sa mubole̱ biso̱ malea, di dutea ná: ‘Njika bwam a be̱nno̱ o bola mba malea e? Mo̱me̱ne̱ pe̱ a mapo̱ngo̱ mawuse̱!’ Ye pe̱te̱ ná ma malea ma si do̱lisane̱ biso̱, je ná di banga we̱le̱ mo̱ o ebolo, to̱ baise̱ moto nupe̱pe̱ malea nu me̱nde̱ langweye̱ biso̱ nje di be̱nno̱ ńo̱ngi o senga.

5. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

⁵ O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea myango ma bato bō̱ o Bibe̱l bena ba si kasi malea na bape̱pe̱ bena ba kasi mo̱. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea nje ye ná yongwane̱ biso̱ o kasa malea na busane̱ pe̱ tombwane̱ oten.

6. Mo̱ kiṅe̱ Rehabeam a kasi malea e, nje pe̱ eyembilan ao e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁶ Jombweye eyembilan a Rehabeam. Ponda a timbino̱ kiṅ’a Israel, bato ba ta ba wanea mo̱ njako abu. Ba baise̱ mo̱ ná a wamse̱ bodilo b’ebolo sango ao Salomo a tano̱ a bambe̱le̱ babo̱. Rehabeam a bolane̱ dibie̱, a sisea batudu ba bato ba Israel be̱be̱ o bia njika jalabe̱ angame̱nno̱ bola tumba. Na batudu ba bato ba bola kiṅe̱ malea ná, a boli te̱ nje bato beno̱ baise̱ mo̱, ba me̱nde̱ benga be̱ bautu bao. (1 Ki. 12:3-7) E me̱ne̱ne̱ ná ma malea ma si bwese̱ Rehabeam muńe̱nge̱, na mo̱ a baise̱ so̱ bato bena ba koki mwemba na mo̱. Yen ebe ba bato ba ta ba mábe̱ne̱ 40 mbu, ba ta so̱ ba be̱ne̱ dibie̱ la longe̱ diwo̱ te̱nge̱. (2 Myan. 12:13) Nde ba boli nde Rehabeam malea ma bobe. Ba langwedi nde mo̱ ná a bate dilise̱ eko̱ko̱s’abu. (1 Ki. 12:8-11) Rehabeam a ta so̱ angame̱n po̱so̱ oteten a malea maba, a wusa kane̱ Yehova ná a bie njika mo̱ bupe̱. Nde emedi nde kasa malea mena ma ta mado̱lisane̱ mo̱, na mo̱ a sengane̱ beso̱mbe̱ ba bato. Nik’e wanedi Rehabeam mo̱me̱ne̱ na tumba la Israel le̱se̱ mbeu a ńolo ninde̱ne̱. Biso̱ pe̱ je ná di kusa malea ma si mabwese̱ biso̱ muńe̱nge̱. Nde yete̱na ma mawa nde n’Eyal’a Loba, di kase mo̱.

7. Nje eyembilan a kiṅe̱ Usia e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁷ Kiṅe̱ Usia a bangi kasa malea. A ta ingea o epol’a tempe̱l a Yehova ewo̱ yena prisi buka te̱ nde i ta i be̱ne̱ bwam o jingea oten, na mo̱ a keka dise̱ benumba. Na pris’a Yehova i kwalane̱ mo̱ ná: “A Usia, o si be̱n bwam o dise̱ye̱ Yehova benumba; y’ebolo ye nde eto̱t’a prisi.” Nje Usia a bolino̱ e? A sibise̱ te̱ ńolo, a kasa malea, a busa pe̱ o tempe̱l dibokime̱ne̱, yen ebe Yehova a wusa lakise̱ mo̱. Nde Myango mi makwala ná, “na malinga malea . . . Usia.” Ońola nje a bangino̱ kasa malea e? Yen ebe o̱nge̱le̱ nde ná kana a tano̱ kiṅe̱, a ta a be̱ne̱ bwam o bola to̱ nje a mapulano̱. Nde seto̱ nika nde Yehova a tano̱ e̱ne̱ mambo. Kumba e  boli Usia a bola nje a si tano̱ angame̱n bola, na mulo̱ngo̱ mu busa mo̱ o ńolo, a boua mo̱ “nate̱na o kwed’ao.” (2 Myan. 26:16-21) Eyembilan a Usia e mokwe̱le̱ biso̱ ná, e be̱ to̱ nja jeno̱, di bangi te̱ o kasa malea ma Bibe̱l, Yehova a si me̱nde̱ pe̱ do̱lisane̱ biso̱.

8. Nje Hiob a bolino̱ ponda a kusino̱ malea e?

⁸ Diwengisan na byembilan ba bato ba si kasi malea di to̱pedino̱, Bibe̱l e makwalea ońola byembilan ba bwam ba bato bena ba namsabe̱ ońolana ba kasi malea. Di kwaleye ońola Hiob. To̱ná Hiob a tano̱ a bwa Loba bo̱ngo̱, a si ta ke̱nge̱nge̱. Ke̱ e o bete̱medi ba ndutu, a kwali mambo mō̱ mena ma si ta ma te̱nge̱ne̱. Elihu na Yehova ba boli mo̱ malea boso na boso. Nje Hiob a bolino̱ e? A kasi malea na sibise̱ la ńolo. A kwala ná: “Na to̱pi nje na si so̱ṅtanno̱ . . . na makwese̱ mbame̱ne̱ muka, na mate̱le̱, na ja o dibunje na dibudu.” Yehova a namse̱ Hiob ońola sibise̱ lao la ńolo.—Hiob 42:3-6, 12-17.

9. Nje Mose a bolino̱ ponda a kusino̱ malea e, ońola nje pe̱ eno̱ eyembilan a bwam e?

⁹ Mose e nde eyembilan a bwam ya moto ńena nu kasi malea ombusa mo̱ po̱ngo̱ diwuse̱ dinde̱ne̱. Buńa bō̱ a ta a linga, na mo̱ a suba o bola Yehova edube. Nik’e boli ná Mose a bo̱lo̱ne̱ edub’a jingea o Mundi ma Dikaki. (Mis. 20:1-13) Ponda Mose a so̱so̱me̱ye̱no̱ Yehova ná a tukwe be bedomsedi, Yehova a langwedi nde mo̱ ná: “O si wanea pe̱ mba y’ekwali!” (Ndim. 3:23-27) Mose a si lingi. O diwengisan, emedi bedomsedi ba Yehova, Yehova pe̱ a benga bolane̱ mo̱ o die̱le̱ Israel. (Ndim. 4:1) Hiob na Mose be nde biso̱ byembilan ba bwam ońola nje e mombweye̱ kasa la malea. Hiob a tuko jo̱nge̱le̱ lao; a si wasi o sunga ńolo. Mose a kasi malea ma Yehova, a benga be̱ jemea to̱ ná a bo̱lo̱ne̱no̱ edube e ta mo̱ tiki.

10. (a) Bupisane̱ Minia 4:10-13 njika tombwane̱ le o kasa malea e? (b) Nje ya bwam bō̱ ba bolino̱ ponda ba kusino̱ malea e?

¹⁰ Di matombwane̱ ke̱ di bupe̱ eyembilan a bato ba jemea ka Hiob na Mose. (Langa Minia 4:10-13.) Nika nde bonasango na bonańango asu jita ba bolino̱. Maka nje munasango Emmanuel nu maje̱ o Kongo a kwalino̱ jombwea jome̱le̱ diwo̱ a kusino̱. Mo̱ ná: “Bonasango bō̱ ba mwemba mam ba ta be̱ne̱ ná na ta na niya ńamse̱ mulatako mam na Yehova, na babo̱ ba wanea mba jongwane̱. Na we̱le̱ malea mabu o ebolo, nika ńongwane̱ mba o samba jita la mitakisan.” * Munańango Megan ńe paonia o Kanada a kwali ońola malea mō̱ ma ta ma bolabe̱ mo̱ ná: “Seto̱ nika nde na tano̱ na be̱ne̱ ńo̱ngi o senga, nde e ta nde nje na tano̱ nangame̱n o senga.” Munasango Marko nu maje̱ o Kroasia pe̱ mo̱ ná: “Na bo̱lo̱ne̱ eto̱t’am, nde nombo te̱ ombusa, na me̱ne̱ ná malea na kusino̱ mongwane̱ mba o bata jouse̱ mulatako mam na Yehova.”

11. Nje munasango Karl Klein a kwalino̱ jombwea kasa la malea e?

¹¹ Munasango Karl Klein, ńena nu boledi k’elong’a Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ pe̱ e nde eyembilan ewo̱ ya moto nu tombwane̱ ońolana a kasi malea. O myango ma longe̱ lao, munasango Klein a lango nje e tombi buńa bō̱ ponda munasango Joseph F. Rutherford, nu ta nde mo̱ diko̱m la batabata a bolino̱ mo̱ malea boso na boso. Munasango Klein embi ná a se̱le̱ nde linga. Mo̱ ná:  “[Munasango Rutherford] e̱nno̱ mba ombusa ponda, a som nde mba na muyao ná, ‘Mo̱ne̱ Karl!’ Nde kana na tano̱ na dia na lingi, nalabe̱ nde mo̱ o mungo̱ngi. Na mo̱ a timbise̱le̱ mba ná, ‘A Karl, angame̱ye̱! Diabolo e wa ombusa!’ Nalabe̱ nde na iso̱n ná ‘O̱, to̱ lambo di titi a munasango Rutherford.’ Nde a ta a bia ná na lingane̱ mo̱, na mo̱ a bata pe̱te̱ ná, ‘Na sengi. Nde angame̱ye̱. Diabolo e wa ombusa.’ A ta a te̱nge̱ne̱ jita! Di bengi te̱ ne̱nge̱ye̱ munasango mō̱ malinga, tobotobo yete̱na a kwali lambo a be̱nno̱ bwam o kwala . . . , e mabe̱ Diabolo lambo di bo̱bi o kwese̱ biso̱ o malambi mao.” * (Efe. 4:25-27) Munasango Klein a kasi malea ma munasango Rutherford, na babo̱ ba benga be̱ mako̱m ma batabata.

12. Ne̱ni sibise̱ la ńolo leno̱ ná longwane̱ biso̱ o kasa malea e? (Myenge 141:5)

¹² Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o kasa malea e? Jangame̱n be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, di s’angame̱n pe̱ to̱ dimbea ná di titi ke̱nge̱nge̱, ońola nika je ná di lema jita ponda iwo̱. Ka nje te̱ di kwaledino̱ we̱nge̱, Hiob a ta a be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le mpenga. Nde ombusa ponda a tuko jo̱nge̱le̱ lao, na Yehova a namse̱ mo̱ ońola nika. Ońola nje e? Ońolana Hiob a ta a be̱ne̱ sibise̱ la ńolo. A lee̱le̱ sibise̱ lao la ńolo na ninka ná a kasi malea Elihu a bolino̱ mo̱, to̱ná a tano̱ Elihu mutudu. (Hiob 32:6, 7) Sibise̱ la ńolo di me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱ o we̱le̱ malea o ebolo to̱ e be̱ nde ná di mo̱nge̱le̱ ná di si be̱n ńo̱ng’ao, to̱ ke̱ nubole̱ biso̱ mo̱ e nde moto ńe biso̱ mūtu. Mutudu mō̱ ńe o Kanada mo̱ ná, “Kana di si me̱ne̱no̱ biso̱me̱ne̱ ka nje te̱ bane̱ ba me̱ne̱no̱ biso̱, ne̱ni jeno̱ ná di ńaka yete̱na to̱ moto a si mabola biso̱ malea e?” Biso̱ be̱se̱ jangame̱n benga sa bepuma ba mudī na ńaka pe̱ o ebol’asu ya dikalo.—Langa Myenge 141:5.

13. Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ malea di makusano̱ e?

¹³ E̱ne̱ malea ka eyemban a ndol’a Loba. Yehova a mapulea nde biso̱ bwam. (Min. 4:20-22) A boli te̱ biso̱ malea tongwea n’Eyal’ao, kalat’a bebokedi, to̱ na kriste̱n ńou, e nde o lee̱le̱ biso̱ ná a to̱ndi biso̱. Bonahebe̱r 12:9, 10 mo̱ ná, a mabola nde nika “ońola bwam basu.”

14. O nje jangame̱nno̱ soke̱ mo̱nge̱le̱ ke̱ di kusi malea e?

¹⁴ Soke̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o malea, seto̱ o mbadi ma bolabe̱no̱. Ponda iwo̱, je ná jo̱nge̱le̱ ná malea ma si bolabe̱ biso̱ o mbad’a bwam. Ye mbale̱ ná mubole̱ malea  te̱ angame̱n we̱ ná a bole mo̱ o mbadi ma mawe̱le̱no̱ kasabe̱. * (Gal. 6:1) Nde yete̱na biso̱ nde ba bolino̱ malea, e me̱nde̱ be̱ bwam ná di soke̱ mo̱nge̱le̱ o malea—to̱ e be̱ nde ná di mo̱nge̱le̱ ná ma wusa bolabe̱ biso̱ o mbadi ńe bwam buka ni. Je ná di dutea ná: ‘To̱ e be̱ nde ná mbadi ba bolino̱ mba malea e si bwese̱ mba muńe̱nge̱, mo̱ lambo la mbale̱ diwo̱ le oteten a nje e kwalabe̱ e? Mo̱ ne ná na kwese̱ miso̱ o mawuse̱ ma mubole̱ mba malea ná na tombwane̱ malea mo̱me̱ne̱ e?’ Ye dibie̱ ná di bole me̱se̱ ná di tombwane̱ malea te̱ ma mabolabe̱ biso̱.—Min. 15:31.

15. Ońola nje jangame̱nno̱ baise̱ malea e?

¹⁵ Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná di baise̱ malea. Minia 13:10 mo̱ ná: “Ba ba makase̱ malea be dibie̱.” Nika ńe mbale̱ jita! O ponda ye̱se̱ ba bena ba mabaise̱ malea, o mulopo ma jenge̱le̱ ná moto a ye bola babo̱ mo̱, ba mańaka jita o mbad’a mudī buka ba bena ba si mabaise̱ malea. Be̱ne̱ so̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la baise̱ malea.

16. O njika bete̱medi bō̱ jeno̱ ná di baise̱ malea e?

¹⁶ Njika ponda jeno̱ ná di baise̱ kriste̱n ipe̱pe̱ malea e? Jombweye bete̱medi bō̱. (1) Munańango mō̱ e ná a baise̱ mute̱ dikalo nupe̱pe̱ ná a die̱le̱ mo̱ o tombise̱ jokwa, nde ombusa ponda a baise̱ mo̱ ne̱ni eno̱ ná a bata po̱ngulane̱ mbad’ao ńa lee̱. (2) Munańango ńe mulamba ńe o pule̱ jande̱ mbo̱ti e ná a baise̱ munańango nupe̱pe̱ ńou nje a mo̱nge̱le̱no̱ ońola mbo̱ti eno̱ pula janda. (3) Munasango mō̱ a kusi ekwal’ao ya ntelele yaboso angame̱nno̱ o tombise̱. E ná a baise̱ mutombise̱ ekwali ńa bwam ná a lambe̱ toi ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ o senga ekwal’ao nde a bole mo̱ malea o bia ne̱ni eno̱ ná a ńaka. To̱ mo̱me̱ne̱ munasango ńe o tombise̱ bekwali ye mimbu jita pe̱ e ná a wasa malea o mbasanedi ma bonasango ba matombise̱ bekwali bwam, a we̱le̱ pe̱ malea a kusino̱ o ebolo.

17. Ne̱ni jeno̱ ná di tombwane̱ malea e?

¹⁷ O to̱ njika ponda, ye ná e po̱ ná mō̱ ńasu te̱ a kuse malea, e be̱ boso na boso to̱ o mbadi nipe̱pe̱. Di kusi so̱ te̱ malea, jo̱nge̱le̱ belēdi bena je̱nno̱ o din jokwa. Benga lee̱le̱ sibise̱ la ńolo. Soke̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o malea, seto̱ o mbadi ma bolabe̱no̱; o we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. To̱ mō̱ ńasu a si yabane̱ dibie̱. Eyal’a Loba e makakane̱ biso̱ ná, ‘di sengi te̱ malea, di kasa pe̱ jome̱le̱, di me̱nde̱ be̱ dibie̱.’—Min. 19:20.