1-2. Ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ malea ma Minia 4:25 o ebolo e? Bola eyembilan.

DUTEA te̱ ben bete̱medi belalo. Munańango nu mákokwe̱ mimbu e o jo̱nge̱le̱ mambo ma bwam ma po̱yedi mo̱ o longe̱. To̱ na mitakisan me̱se̱ eno̱ lembe̱, e te̱ nde bola me̱se̱ o benga bolea Yehova. (1 Kor. 15:58) Buńa te̱, a madutea ne̱ni mo̱ na bandolo bao ba me̱nde̱no̱ be̱ o was’a peńa. Munańango nupe̱pe̱ e o jonge̱le̱ lambo la bobe ba bolanno̱ mo̱, nde a no̱ngi bedomsedi ba lakise̱. (Kol. 3:13) Munasango mō̱ pe̱ e o jo̱nge̱le̱ bobe a bolino̱ mińa mi tombi, nde o nin we̱nge̱, e o bola me̱se̱ ná a boleye Yehova na jemea le̱se̱.​—Mye. 51:13.

² Nje ye bowan o bete̱medi ba yin kriste̱n ilalo e? Babo̱ balale̱ ba mo̱nge̱le̱ mambo ma tombi o longe̱ labu, nde ba si soke̱ jo̱nge̱le̱ labu oten. O diwengisan ba ‘mombwa’ kie̱le̱ ni maye̱ ‘na sim.’​—Langa Minia 4:25.

3. Ońola nje jangame̱nno̱ ‘jombwa’ kie̱le̱ ni maye̱ ‘na sim’ e?

³ Ońola nje yeno̱ mweńa ná ‘jombwe’ kie̱le̱ ni maye̱ ‘na sim’ e? Ka nje te̱ moto a titino̱ ná a te̱me̱ne̱ lo̱ndo̱ lao ná sim yete̱na a mayo̱mbise̱ boso ponda na ponda, biso̱ pe̱ di titi ná di bolea Yehova bwam yete̱na di mo̱nge̱le̱ mambo ma mátombe̱ ponda ye̱se̱.​—Lukas 9:62.

4. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

⁴ O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea mambo malalo me ná ma bola ná di benge nde jo̱nge̱le̱ mambo ma mátombe̱. * Me nde: (1) jo̱nge̱le̱ mińa mi tombi, (2) ne̱nge̱ eba, na (3) jombwe̱ myobe mi tombi. Di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni bete̱sedi ba Bibe̱l beno̱ ná bongwane̱ biso̱, o dimbea ‘mambo me ombusa’ ná di soke̱ nde mo̱nge̱le̱ o “mambo me oboso.”​—Fil. 3:13.

5. Nje di s’angame̱nno̱ bola bupisane̱ Mulangwedi 7:10 e?

⁵ Langa Mulangwedi 7:10. Maka ná yen epas’a Bibe̱l e titi kwala ná ye bobe o baise̱ ná: “Ońola nje mińa mi tombi mi tano̱ bwam e?” Mambo ma bwam ma tombi me nde jabea la Yehova. Nde, e tilabe̱ nde ná: “O si kwala ná: “ońola nje mińa mi tombi mi tano̱ bwam buka mi ma tatan e?” O pula kwala ná, di s’angame̱n kobisane̱ longe̱ lasu la we̱nge̱ na di lena di tano̱ di be̱ne̱ mińa mi tombi na biso̱ di domse̱ ná longe̱ lasu o nin we̱nge̱ le bobe o midi me̱se̱.

6. Ońola nje e titino̱ dibie̱ o jo̱nge̱le̱ ná mińa mi tombi mi ta biso̱ bwam buka ma we̱nge̱ e? Bola eyembilan.

⁶ Ońola nje e titino̱ dibie̱ ná di tombise̱ pond’asu ńe̱se̱ o jo̱nge̱le̱ ná longe̱ lasu di ta bwam mińa mi tombi buka we̱nge̱ e? Nika ńe ná e bola ná di soke̱ nde mo̱nge̱le̱ masu me̱se̱ o nje e ta bwam buka te̱. To̱so̱ di me̱ngise̱ mitakisan di kusino̱. No̱ngo̱ eyembilan a bana ba Israel. Dibokime̱ne̱ ombusa babo̱ jasumwe̱ o Egipto, ba pomane̱ nde o dimbea ne̱ni longe̱ di tano̱ babo̱ ndutu o y’ekombo. Na babo̱ ba soke̱ mo̱nge̱le̱ babu o da la bwam ba tano̱ ba da na di ta di bwese̱ babo̱ muńe̱nge̱. Ba kwala ná: “Di mo̱nge̱le̱ sue di tano̱ be̱ di da o Egipto esibe̱ sawa to̱ lambo, na kingaṅ, mabo̱, manga ma bepandi, manga mande̱ne̱ na masadi ma jipane̱.” (Mis. 11:5) Mo̱ din kwala labu ná “esibe̱ sawa to̱ lambo” di ta mbale̱ e? Ke̱m. Bana ba Israel ba taki jita; ba ta nde bakom o Egipto. (Bbu. 1:13, 14; 3:6-9) O sukan ba dimbedi mi mitakisan mi tombi me̱se̱ na mena mindi pe̱ eyeka. Nde ba po̱so̱ nde o soke̱ mo̱nge̱le̱ mabu o mińa ma bwam ba tombise̱no̱ o mulopo ma soke̱ mo̱ o mambo ma bwam Yehova a boledino̱ babo̱. Yehova a si bwane̱ babo̱ muńe̱nge̱.​—Mis. 11:10.

7. Njika malea ma bwam ma bolabe̱ munańango̱ mō̱ e?

⁷ Nje bola ná di si ko̱ o di lambi e? Maka eyembilan a munańango mō̱ nu botedi boleye̱ o Bete̱l a Brooklin o mbu 1945.  Mimbu to̱ mininga ombusa ponda a babe̱ na munasango ńena mo̱ pe̱ a ta a bolea o Bete̱l, babo̱ babane̱ ba bolea pe̱ oten pond’a bwaba. Nde oteten a mbu 1970, mom’ao a ko̱ diboa. Mo̱ ná ponda mom’ao a so̱ṅtane̱no̱ ná a niya wo̱, a boli mo̱ malea ma bwam o jongwane̱ mo̱ ná a we̱le̱ lembe̱ bete̱medi bao ba mukusa ma muto. A langwedi mo̱ ná: “Diba lasu di ta bonam. Lambo lena jita ba si be̱nno̱.” Nde a bati pe̱ ná: “Ye mbale̱, o titi ná o dimbea pond’a bwam di tombise̱no̱ mwemba, nde o si soke̱ mo̱nge̱le̱ oten. Na ponda e me̱nde̱ wala. O s’ese̱le̱ pe̱ to̱ ná mambo ma me̱nde̱ po̱ye̱ wa ma bo̱bise̱ wa, to̱ ná ndutu e ńo̱se wa. Bwa muńe̱nge̱ ońola ponda di tombise̱no̱ mwemba o bolea Yehova. . . . Mambo ma bwam ma tombi me nde jabea la Loba.” E titi mbale̱ ná malea ma bwam ma e?

8. Ne̱ni malea munańango asu a kusanno̱ mom’ao mongwane̱no̱ mo̱ ná a si soke̱ mo̱nge̱le̱ o mińa mi tombi e?

⁸ Munańango asu a ne̱nge̱ ma malea o mulema. A boledi Yehova na jemea natē̱ ponda a wedino̱ ke̱ e bodun ba 92 ma mbu. Mimbu to̱ mininga obiana a mawo̱, a kwali ná: “Nombo te̱ ombusa, ne̱ne̱ 63 ma mbu na boledino̱ Yehova na jemea o ebol’a pond’a mususu, ne ná na kwala ná na ta bonam na mbale̱.” Ońola nje e? A tele̱ye̱ ná: “Njika bonam bo buki bon di be̱nno̱ o be̱ elong’a mbia munde̱ne̱ ma bonasango, na be̱ne̱ mulemlem ma dipita lena bonasango na bonańango asu pe̱ ba be̱nno̱, o be̱ longe̱ o paradisi o wase owe̱ni di me̱nde̱no̱ bolea Yehova Muweked’asu Nunde̱ne̱, mpo̱m ma Loba la mbale̱, o bwindea e?” * E se̱ eyembilan a bwam ya moto nu te̱se̱ miso̱ ná sim o jombwa kie̱le̱ ni maye̱ e!

9. Bupisane̱ Levitiko 19:18 njika ponda yeno̱ ná e be̱ biso̱ ndutu tobotobo o lakise̱ moto nu wusane̱ biso̱ e?

⁹ Langa Levitiko 19:18. E yo̱ki be̱ biso̱  ndutu o lakise̱ moto nu bolane̱ biso̱ lambo la bobe, ka krite̱n nipe̱pe̱, diko̱m lasu la batabata, mom’asu to̱ munj’asu. K’eyembilan, munańango mō̱ a ta a bake̱le̱ nupe̱pe̱ ná ibane̱ mo̱ mo̱ni. Ombusa ponda nu nu bake̱le̱ a baise̱ milakisan, nde munańango ba bake̱le̱no̱ a bengi nde o jo̱nge̱le̱ nje nune̱ a bolanno̱ mo̱. Mo̱ nika e mápo̱ye̱ pe̱ wa e? To̱ e be̱ nde ná di si bedi so̱be̱ o mulemlem ma bete̱medi, e mápo̱ye̱ jita lasu ná janane̱ eba, jo̱nge̱le̱ na mo̱me̱ne̱ ná di si me̱nde̱ we̱le̱ sumwa nika o mulema masu to̱ buńa.

10. Nje ye ná yongwane̱ ná di si ne̱nge̱ eba e?

¹⁰ Nje ye ná yongwane̱ biso̱ ná di si ne̱nge̱ eba e? Laboso, o si dimbea ná Yehova a me̱ne̱ mambo me̱se̱. A bi nje ye̱se̱ di mo̱nge̱le̱no̱, nde name̱ne̱ pe̱ na mambo ma bobe ba bolane̱no̱ biso̱. (Bon. 4:13) A mabwa ndutu ke̱ di mataka. (Yes. 63:9) Nde a kakane̱ pe̱ ná a me̱nde̱ po̱ngulane̱ to̱ njika si te̱me̱ la sim di kusino̱.​—Bbī. 21:3, 4.

11. Ne̱ni di maboleano̱ biso̱me̱ne̱ bwam ke̱ di lakise̱ bane̱ e?

¹¹ Di si dimbea pe̱ to̱ ná di lakise̱ te̱ bane̱ di mabolea pe̱ nde biso̱me̱ne̱ bwam. Nu munańango ńena ba bake̱le̱no̱ di kwaledino̱ omo̱ń a timbi so̱ṅtane̱ nika. Na ponda, a we̱li bo̱le̱ eba a tano̱ a be̱ne̱ye̱ nune̱. Embi ná di malakise̱ te̱ bane̱, Yehova pe̱ a malakise̱ biso̱. (Mat. 6:14) Nik’e si mapula kwala ná a me̱ngise̱ nje nune̱ munańango a bolino̱, nde ná a po̱si nde ná a si mane̱nge̱ eba. Munańango asu a we̱li so̱ be̱ bonam, nde a we̱le̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ mususu o ebol’a Yehova.

12. Nje 1 Yohane 3:19, 20 e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹² Langa 1 Yohane 3:19, 20. Ye ná e po̱ ná moto o̱nge̱le̱ myobe mao mi tombi. K’eyembilan bō̱ bo̱nge̱le̱ te̱ mambo mena ba bolino̱ obiana ba mokwa mbale̱, nik’e matakise̱ babo̱. Bape̱pe̱ pe̱ ba mataka ke̱ bo̱nge̱le̱ mawuse̱ ba po̱ngino̱ ombusa dubise̱ labu. (Rom. 3:23) Ye mbale̱ ná di be̱n ńo̱ngi o bola nje ye bwam. Nde “biso̱ be̱se̱ di mawusa o jita la mambo.” (Yak. 3:2; Rom. 7:21-23) To̱ná di si to̱ndino̱ jo̱nge̱le̱ myobe masu mi tombi, ye ná e be̱ bwam o bola nika. Ońola nje e? Ońolana nika ńe ná e tute̱le̱ biso̱ o wana mawengisan o longe̱ lasu, nde di no̱ngo̱ pe̱ bedomsedi ná di si mapo̱ngo̱ pe̱ milemlem ma mawuse.​—Bon. 12:12, 13.

13. Ońola nje di s’angame̱nno̱ benga jo̱nge̱le̱ myobe masu mi tombi e?

¹³ Nde ye ná e po̱ ná jo̱nge̱le̱ myobe masu mi tombi buka dime̱ne̱; nika ńe nde ná di mabenga jo̱nge̱le̱ mo̱ to̱ e be̱ nde ná di májate̱le̱, na ná Yehova pe̱ a málakise̱ biso̱. Bola la nika le bobe jita. (Mye. 31:11; 38:4, 5) Ońola nje e? Di no̱nge eyembilan a munańango mō̱ nu bengi jo̱nge̱le̱ myobe mao mi tombi. Mo̱ ná: “Na ta nde no̱nge̱le̱ ná e titi pe̱ njo̱m ná na we̱le̱ mbame̱ne̱ mususu o ebol’a Yehova ebanja na si me̱nde̱ sungabe̱ yen ebe.” Bō̱ basu be ná ba be̱ne̱ mulemlem ma besengedi ka nu munańango. Di no̱nge jangame̱ye̱ ná di si ko̱ o di lambi. Omo̱ń a me̱se̱, keka te̱ dutea ne̱ni Satan a me̱nde̱no̱ bwa muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ná bo̱bo̱ lasu le nde wa na biso̱me̱ne̱, nde ke̱ Yehova mo̱ a málakise̱ biso̱ be̱ibe̱i!​—Kobisane̱ 2 Korinto 2:5-7, 11.

14. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova a be̱n ńo̱ngi o lakise̱ biso̱ e?

¹⁴ Nde je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ myuedi ná: ‘Ne̱ni neno̱ ná na be̱ mbaki ná Yehova a lakise̱ mba e?’ O baise̱ te̱ wame̱ne̱ mi myuedi, nik’e malee̱ nde ná Yehova e ná a lakise̱ wa. Njongo a Betatedi po̱ ni májinde̱ buse̱ e ta e kwala ná: “Ye ná e po̱ ná di po̱nge diwuse̱ diwo̱ ngedi jita. Yen ebe di  titi we̱le̱ buka ede̱mo ewo̱ di tano̱ di be̱ne̱ obiana di mabotea bolea Yehova. . . . Di si bo̱bo̱. O s’o̱nge̱le̱ ná o boli nde bobe bwena Yehova a titino̱ ná a lakise̱. Nika nde Satan a mapulano̱ ná wo̱nge̱le̱. O bo ndutu ponda o wusino̱. Nik’e malee̱ nde ná o be̱n mo̱nge̱le̱ ma bwam na ná Yehova e ná a lakise̱ wa. Benga be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, o si wo̱lo̱ pe̱ to̱ kane̱ Yehova ná a lakise̱ wa, ná ongwane̱ wa o be̱ne̱ doi la mulema di sangi, na ná o si po̱ngo̱ pe̱ mulemlem ma diwuse̱. Sisea mo̱ be̱be̱ ka nje te̱ muna a masiseano̱ sango be̱be̱ ponda ye̱se̱ to̱ e be̱ nde ońola mulemlem ma diwuse̱; Yehova pe̱ a me̱nde̱ to̱ndo̱ jongwane̱ wa ońola nded’ao di si boledino̱.” *

15-16. Ne̱ni bō̱ ba sengino̱ ponda ba so̱ṅtane̱no̱ ná Yehova a lakise̱ babo̱ e?

¹⁵ Jita la baboledi ba Yehova ba kusi lo̱ko̱mea o bia ná Yehova a lakise̱ babo̱. K’eyembilan, ye we̱nge̱ mimbu to̱ mininga munasango mō̱ a langino̱ myango o mulopo m’ekwali “Bibe̱l e matukwa malonge̱” mu yo̱ki buse̱ o Njongo a Betatedi. Mi myango mongwane̱ mo̱ jita. Mi ta nde mi kwalea ońola munańango mō̱ ńembi ná myobe mao mi tombi mi boli ná e be̱ mo̱ ndutu o dube̱ ná Yehova e ná a to̱ndo̱ mo̱. Anane̱ ma mo̱nge̱le̱ mimbu jita to̱ ombusa dubise̱ lao. Nde a no̱ngino̱ ponda o dutea diko̱ti, na mo̱ a botea tukwa mbad’ao ńa je̱ne̱ mambo. *

¹⁶ Ne̱ni myango mao mi tapino̱ nu munasango e? A tili ná: “O mimbu mam m’eso̱mbe̱, na ta ná be̱ne̱ ede̱mo a jombwa bedinge̱dinge̱ ba mbamba. Ye we̱nge̱ ponda to̱ ininga na bolino̱ pe̱te̱ nika. Na sisedi batudu be̱be̱ ná na kuse jongwane̱, nde ne pe̱ bola me̱se̱ ná na buke y’ede̱mo. Batudu ba lee̱ mba ná Loba a to̱ndi mba, nde ná e pe̱ be̱be̱ o jongwane̱ mba. E, ponda iwo̱, na yo̱ki jo̱nge̱le̱ ná na titi mweńa o miso̱ ma Yehova na ná a si to̱ndi pe̱ mba. Na langino̱ myango ma nu munańango, nika ńongwane̱ mba jita. Na so̱ṅtane̱ ná na bengi te̱ jo̱nge̱le̱ ná Yehova a titi ná a lakise̱ mba, ke̱ ne nde pula kwala ná jabea la  diko̱ti a sawono̱ na longe̱ la mun’ao di si dongame̱n o kudumane̱ bobe bam. Na kombe̱ ni tema kańena ne pe̱te̱ ná na langa mo̱, na no̱ngo̱ pe̱ ponda dutea yete̱na e po̱i pe̱te̱ ná no̱nge̱le̱ ná na titi mweńa.”

17. Nje yongwane̱ Paulo ná a si benga jo̱nge̱le̱ myobe mao mi tombi e?

¹⁷ Myango ka min mi mo̱nge̱le̱ nde biso̱ ńamuloloma Paulo. Obiana a mabe̱ kriste̱n, a boli mambo ma bobe jita. A ta be̱ o̱nge̱le̱ nje a bolino̱, nde a si soke̱ mo̱nge̱le̱ mao oten. (1 Tim. 1:12-15) A ta be̱ e̱ne̱ jabea la diko̱ti biana di bolabe̱ nde ońol’ao tobotobo. (Gal. 2:20) Paulo a si bengi jo̱nge̱le̱ myobe mao mi tombi, nde a we̱le̱ nde mo̱me̱ne̱ mususu o ebol’a Yehova.

18. Nje din jokwa lokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁸ Njika belēdi di busane̱no̱ o jombwea mambo mena din jokwa di kwaledino̱ e? (1) Mambo ma bwam ma tombi me nde jabea la Yehova; nde to̱ e be̱ nde ná longe̱ lasu di tombi di ta bwam jita, longe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ne̱ o was’a peńa di si be̱n elangisan. (2) Bane̱ be ná ba bolane̱ biso̱ lambo la bobe, nde di lakise̱ te̱, di me̱nde̱ we̱le̱ bolea Yehova na mulema mwe̱se̱. (3) Di bengi te̱ jo̱nge̱le̱ myobe masu mi tombi, nika ńe ná ńeka biso̱ ná di boleye Yehova na muńe̱nge̱. Kapo̱ ka Paulo so̱, jangame̱n dube̱ ná Yehova a lakise̱ biso̱.

19. Ne̱ni di bino̱ ná di si me̱nde̱ jombwe̱ mińa mi tombi o was’a peńa e?

¹⁹ Di be̱n dipita la longe̱ la bwindea. O was’a peńa Loba a kakane̱no̱ biso̱, di si me̱nde̱ jombwe̱ mińa mi tombi. Bibe̱l e makwalea ońola ni ponda ná: “Ba si mende̱ jo̱nge̱le̱ mambo ma kwaṅ.” (Yes. 65:17) Dutea te̱: Bō̱ basu ba boledi Yehova natē̱ ba duna, nde o was’a peńa, di me̱nde̱ pe̱te̱ timba beso̱mbe̱. (Hiob 33:25) Di no̱nge so̱ bedomsedi ná di si mabenga jo̱nge̱le̱ mambo ma mátombe̱. O diwengisan, di soke̱ nde miso̱ masu o was’a peńa, di bole pe̱ me̱se̱ ná di we̱le̱ be̱ oten!