Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 17

A bańangobińo̱ okwa n’eyembilan a Eunike

A bańangobińo̱ okwa n’eyembilan a Eunike

“O si me̱ngise̱ eyal’a ńo̱ngo̱; ebanja ye nde ekot’a bwam o mulopo mo̱ngo̱, na ngo̱ko̱b’a mpesa o ńingo ango̱.”—MIN. 1:8, 9.

MWENGE 137 Bito ba jemea bonańango be kriste̱n

EBONGOLO *

Ńango a Timoteo, Eunike, na ńango ńa mbambe̱ Lois be muńe̱nge̱ o je̱ne̱ mo̱ a madubisabe̱ o be̱ kriste̱n (Ombwa dongo 1)

1-2. (a) Nja nu ta Eunike e, njika mitakisan pe̱ a lembe̱no̱ ka ńango a muna e? (b) Kwalea ońola duta la dipapa laboso.

 TO̱NÁ Bibe̱l e si makwaleano̱ ońola dubise̱ la Timoteo, je ná di keka dutea muńe̱nge̱ mwena ńango, Eunike, a bono̱ bo buńa. (Min. 23:25) Dutea te̱ ne̱ni eno̱ bwa muńe̱nge̱, e o jombwa Timoteo ńena nu te̱m o madiba me mo̱ nate̱na o mukuku. E o ńamwe̱le̱ lo̱, Lois, ńango a Timoteo ńa mbambe̱ a te̱m mo̱ o mbasan. Eunike, e o jalea ewe̱i niponda beno̱ duba Timoteo o madiba. Na dibokime̱ne̱ Timoteo a wa o madiba na lo̱ dinde̱ne̱ o mudumbu, na Eunike a botea jea mbembe ońola muńe̱nge̱. To̱ na mitakisan, Eunike a tongwe̱le̱ o jokwe̱le̱ mun’ao o to̱ndo̱ Yehova na Mun’ao Yesu Kristo. Njika mitakisan a bukino̱ ná a we̱le̱ bola nika e?

2 Bayedi ba Timoteo babane̱ ba si ta o jowe̱ diwo̱. Sango a ta nde mot’a Grikia, ńango na ńango ńa mbambe̱ pe̱ ba ta nde ngo̱n a Bonayuda. (Bebolo 16:1) Yen ebe Timoteo a ta nde a dia ekoke̱le̱ ponda Eunike na Lois ba timbino̱ kriste̱n. Nde ndabo abu ńa mbia e si ta te̱ nde e be̱ne̱ jowe̱ diwo̱. O njika mudi Timoteo a me̱nde̱no̱ te̱me̱ye̱ e? Ye̱ke̱i te̱ a ta ā moto ńe ná nu no̱ngo̱ bedomsedi na mo̱me̱ne̱. Mo̱ a me̱nde̱ nde te̱me̱ye̱ o mudi ma sango, ńena nu si ta mudubedi e? A me̱nde̱ nde tingame̱ na bede̱mo ba Bonayuda bena okwabe̱le̱no̱ botea mūtu e? Nga a me̱nde̱ nde jemea be̱ mokwed’a Kristo e?

3. Bupisane̱ Minia 1:8, 9, ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ miwe̱n ma bańango ba mongwane̱ bana babu o be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na mo̱ e?

3 O nin we̱nge̱ pe̱, bańango ba bana be kriste̱n ba to̱ndi mbia mabu. Nje ye babo̱ mweńa buka me̱se̱, ye nde ná bongwane̱ bana babu o be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova. Loba lasu pe̱ di mabwane̱ miwe̱n mabu muńe̱nge̱. (Langa Minia 1:8, 9.) Yehova a májongwane̱ jita la bańango ba bana o jokwe̱le̱ bana babu o to̱ndo̱ mo̱ na bolea pe̱ mo̱.

4. Njika mitakisan bańango ba bana ba be̱nno̱ we̱nge̱ e?

4 E te̱nge̱n ná ńango a muna a baise̱ na mo̱me̱ne̱ ponda iwo̱ nga mun’ao a me̱nde̱ po̱so̱ o bolea Yehova kana Timoteo a bolino̱. Njo̱m ńe nde ná, bayedi ba bi bwambwam mińakisan bana babu ba malembe̱no̱ o nin was’a Satan. (1 Pet. 5:8) O sumo te̱ nika, jita la bańango ba mabongwa nde bana babu na babo̱ mo̱me̱ne̱, to̱so̱ na mome nu si maboleye̱ Yehova. K’eyembilan, munańango mō̱ nu belabe̱ ná Christine * mo̱ ná: “Mom’am a ta nde sango a bana na sango a mbia ńa bwam, nde a si ta a pula ná nokwe̱le̱ bana basu belēdi ba Mboṅ a Yehova. Nei mbembe mimbu jita, na baise̱ na mbame̱ne̱ nga bana bam ba me̱nde̱ jowe̱ Yehova buńa bō̱.”

5. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

5 A bańango ba bana, bińo̱ pe̱ le ná lo tongwe̱le̱ kapo̱ ka Eunike. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni bińo̱ leno̱ ná lo bupe̱ eyembilan ao, ná lokwe̱le̱ bana bańu tongwea na nje lo makwalano̱ name̱ne̱ pe̱ na nje lo mabolano̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ jongwane̱ bińo̱.

OKWE̱LE̱ BANA BO̱NGO̱ NA BYALA

6. Bupisane̱ 2 Timoteo 3:14, 15, ne̱ni Timoteo a timbino̱ kriste̱n e?

6 Niponda Timoteo a tano̱ a dia mūtu, ńango a boli me̱se̱ o jokwe̱le̱ mo̱ “kalat’a bosangi,” ka nje te̱ bajū ba tano̱ ba so̱ṅtane̱ mo̱. Ye mbale̱ ná so̱ṅtane̱ la Eunike di ta bosadi, ebanja a si ta a bia to̱ lambo jombwea Yesu Kristo. To̱ na nika, nje Timoteo okono̱ o yi kalat’a bosangi, e boli mo̱ so̱ṅtane̱ di ta di pula mo̱ o be̱ kriste̱n. Mo̱ a me̱nde̱ so̱ be̱ mo̱ e? A ta nde eso̱mb’a moto, a ta so̱ a be̱ne̱ bwam o po̱so̱ nga a me̱nde̱ be̱ kriste̱n. Penda to̱ po̱ e titi ná ńango a Timoteo, Eunike, nde ongwane̱ mo̱ o ‘bake̱,’ to̱ o bia belēdi ba Yesu bwam. (Langa 2 Timoteo 3:14, 15.) Ye̱ke̱i te̱ Eunike a bo muńe̱nge̱ jita ná a tongwe̱le̱ o jokwe̱le̱ mun’ao o bia nja ńe Yehova. Na mbale̱ Eunike a boli nde kaponda dina lao, lena di be̱n beteledi ná “mubukedi.”

7. Ne̱ni Eunike ongwane̱no̱ mun’ao o benga ńaka ombusa dubise̱ e?

7 Timoteo a po̱ngi tanga la mweńa o longe̱ lao ponda a dubisabe̱no̱; nde to̱ na nika Eunike a ta te̱ nde a taka o mulema. Ne̱ni mun’ao a me̱nde̱no̱ bolane̱ longe̱ lao ombusa dubise̱ e? Mo̱ a me̱nde̱ lata na mindenge ma bobe e? Mo̱ a me̱nde̱ wala o esukulu o Aten, a botea jokwa belēdi ba basibi na ba bato̱nde̱ dibie̱ e? Mo̱ a me̱nde̱ nde pulise̱ m’bwaṅ, a ńamse̱ pond’ao, ngud’ao na mińa mao m’eso̱mbe̱ e? Eunike a si wusa no̱ngo̱ bedomsedi o epol’a Timoteo, nde nje a wusano̱ bola e ta nde ná ongwane̱ mo̱. Ne̱ni e? A bengi we̱ na ngud’ao ńe̱se̱ o jongwane̱ mun’ao o to̱ndo̱ Yehova na Mun’ao Yesu na mulema mwe̱se̱, na timbise̱le̱ pe̱ babo̱ masoma ońola nje ye̱se̱ ba boledino̱ mbia mabu. Seto̱ buka te̱ ba bena be o mbia mabedi o dube̱ nde ba be̱n mitakisan. To̱ bayedi babane̱ ba be̱ nde o mbale̱, ye ná e be̱ ndutu o tapa mulema ma beso̱mbe̱ ná ba timbe baboledi ba Yehova ba jemea. Nje eyembilan a Eunike e mokwe̱le̱no̱ bayedi e?

8. Ne̱ni muto eno̱ ná ongwane̱ mom’ao ńe o mbale̱ o jokwe̱le̱ bana babu o to̱ndo̱ Yehova e?

8 Okwa Bibe̱l na bana bo̱ngo̱. A bonańango, yete̱na bome bańu be o mbale̱, Yehova a mapula ná longwane̱ babo̱ o jokwe̱le̱ bana bańu o to̱ndo̱ Loba. Mbadi po̱ bińo̱ leno̱ ná lo bola nika ńe nde ná lo sue̱le̱ jowe̱ la ndabo a mbia ponda ye̱se̱. Kwalea ońola mambo ma bwam ma jowe̱ la ndabo a mbia, o duteye pe̱ ne̱ni weno̱ ná o do̱lise̱ mo̱ ná bato be̱se̱ ba bate bwane̱ mo̱ muńe̱nge̱. We ná yongwane̱ mom’ango̱ o te̱se̱ lambo diwo̱ la tobotobo bińo̱ leno̱ ná lo bola ońola jowe̱ la ndabo a mbia. O sumo te̱ nika, yete̱na mun’ańu mō̱ a mákoka eyeka o be̱ne̱ lao jokwa la Bibe̱l o kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea!, we ná o kwala na mom’ango̱ ná we̱ne̱ ne̱ni weno̱ ná o wanea mo̱ jongwane̱.

9. Owe̱ni bańango bena ba be̱n bome ba titi o mbale̱ beno̱ ná ba so̱ jongwane̱ e?

9 Bańango ba bana bō̱ nde ba matombise̱ jokwa la bana babu, yen ebe ońolana ba si be̱n mome, to̱so̱ ońolana mom’abu a titi o mbale̱. Yete̱na o be bete̱medi nde weno̱, o si no̱ngo̱ mutaka buka dime̱ne̱. Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ wa. Bolane̱ belongisan ba belēdi bena a bolino̱ biso̱ tongwea na bebokedi bao o jokwa na bana bo̱ngo̱. We ná o baise̱ bane̱ bayedi bou malea ma ne̱ni bolane̱ be belongisan ońola jowe̱ la ndabo a mbia. * (Min. 11:14) Yehova e pe̱ ná ongwane̱ wa ná o bie kwala na bana bo̱ngo̱, ba tele̱ye̱ wa milema mabu, ná o bie nje ba mo̱nge̱le̱no̱. (Min. 20:5) Tet’a myuedi ka ‘Njika mitakisan ma tobotobo o be̱nno̱ o esukulu e?’ me ná mi tindea muna epolo o langwea wa nje ye mo̱ o mulema.

10. O njika ponda ipe̱pe̱ weno̱ ná yokwe̱le̱ bana bo̱ngo̱ o bia Yehova e?

10 Wasa mbadi ipe̱pe̱ ya jokwe̱le̱ bana bo̱ngo̱ o to̱ndo̱ Yehova. Okwe̱le̱ babo̱ nja ńe Yehova, o langweye pe̱ babo̱ mambo ma bwam me̱se̱ a boledino̱ wa. (Ndim. 6:6, 7; Yes. 63:7) Nika ńe mweńa tobotobo yete̱na o titi ná o be̱ne̱ jokwa la Bibe̱l o mboa na bana bo̱ngo̱. Christine, di kwaledino̱ omo̱ń, mo̱ ná: “E si ta mba bu o jokwa na bana o mboa, na ta so̱ nde na bola nika ponda ipe̱pe̱. K’eyembilan, di ta be̱ jalo te̱ o miyenga, to̱so̱ di pe̱le̱ te̱ o bo̱lo̱ o wala longe̱le̱ ńolo, na malangwea babo̱ ońola bewekedi ba betańsedi ba Yehova, na mambo mape̱pe̱ jita ma mongwane̱ babo̱ o sisea Yehova be̱be̱. Ponda bana bam ba kokino̱ son, na langwedi babo̱ ná ba boteye jokwa Bibe̱l na babo̱me̱ne̱.” Mbata na nika, to̱po̱ nde nje ye bwam ońola bebokedi ba Yehova na ońola bonasango na bonańango. O si sa batudu. Nje o makwalano̱ ońol’abu e me̱nde̱ bola ná bana bo̱ngo̱ ba siseye babo̱ be̱be̱ o wasa jongwane̱ to̱ ke̱m.   

11. Bupisane̱ Yakobo 3:18, ońola nje yeno̱ mweńa ná musango mu be̱ o mboa e?

11 Bola ná musango mu be̱ o mboa. Langwea mom’ango̱ na bana bo̱ngo̱ ponda ye̱se̱ ná o to̱ndi babo̱. O mato̱pea te̱ ońola mom’ango̱, bola nika na muyao n’edube, wokwe̱le̱ pe̱ bana bo̱ngo̱ o bola mulemlem. O boli te̱ nika, o me̱nde̱ jongwane̱ ná musango mu be̱ o mboa, bana pe̱ bokwe o bia Yehova na bo̱bise̱ la ńolo. (Langa Yakobo 3:18.) Jombweye eyembilan a Jozsef, ńe paonia ńa tobotobo o Romania. O bokoka bao, sango a boli ná e be̱ mo̱ na ńango na bonańango ao ndutu o bolea Yehova. Jozsef mo̱ ná: “Ńango am a we̱ na ngińa ná di be̱ne̱ musango o mboa. Niponda sango am a tano̱ a bata kwańa, mo̱ a ta nde a bata be̱ muyao. A ta be̱ e̱n te̱ ná ye biso̱ ndutu o sengane̱ sango asu na bola pe̱ mo̱ edube, a malangea nde biso̱ Efeso 6:1-3. Ombusa ponda, a langwea biso̱ bede̱mo ba bwam ba sango asu, nde ongwane̱ pe̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ońola nje jangame̱nno̱ to̱ndo̱ mo̱. Nika ńongwane̱ mbia masu o be̱ne̱ musango.”

OKWE̱LE̱ BANA BO̱NGO̱ NA BEBOLO

12. Bupisane̱ 2 Timoteo 1:5, ne̱ni eyembilan a Eunike yongwane̱no̱ Timoteo e?

12 Langa 2 Timoteo 1:5. Eunike a ta nde Timoteo eyembilan a bwam. Ye̱ke̱i te̱ okwe̱le̱ mo̱ ná dube̱ la mbale̱ di me̱ne̱ne̱ nde o bebolo. (Yak. 2:26) Penda to̱ po̱ e titi ná Timoteo e̱n ná nje ye̱se̱ ńango a tano̱ a bola, e ta e lee̱ ná a to̱ndi Yehova. Timoteo e̱n pe̱ ná ńango a ta muńe̱nge̱ ońolana a ta a bolea Yehova. Ne̱ni eyembilan a Eunike yongwane̱no̱ Timoteo e? Ńamuloloma Paulo a kwali ná, dube̱ la Timoteo di ta nde ngińa ka la ńango. Di dube̱ la ngińa di si wu na mo̱me̱ne̱. Timoteo a bupe̱ nde eyembilan a ńango. Mulemlem pe̱ nde nin we̱nge̱ jita la bańango ba bana bongwane̱no̱ belongi babu ba mbia o bolea Yehova “esibe̱ n’eyala.” (1 Pet. 3:1, 2) Wa pe̱ we ná o bola mulemlem. Ne̱ni e?

13. Ońola nje bańango ba bana bangame̱nno̱ we̱le̱ mulatako mabu na Yehova o epol’a boso e?

13 We̱le̱ mulatako mo̱ngo̱ na Yehova o epol’a boso. (Ndim. 6:5, 6) Kapo̱ ka jita la bańango ba bana, o mapo̱ngo̱ miwe̱n jita. O mabolane̱ pond’ango̱, mo̱ni mo̱ngo̱, na iyo̱ ango̱ o jombwea bana bo̱ngo̱. Esibe̱ so̱nge̱le̱ mane̱ mambo mape̱pe̱ o mabolano̱. Nde o si walame̱ne̱ wame̱ne̱ o dibongo la bana o dime̱ne̱ lena o si mabe̱ne̱no̱ pe̱ ponda o jouse̱ mulatako mo̱ngo̱ na Yehova. Tindea wame̱ne̱ ponda ońola muka, jokwa lo̱ngo̱ la wame̱ne̱ na ndongame̱n a mwemba. O boli te̱ nika, o me̱nde̱ jouse̱ mulatako mo̱ngo̱ na Yehova nde o be̱ pe̱ eyembilan a bwam ońola mbia mo̱ngo̱ na bape̱pe̱.

14-15. Nje byembilan ba Leanne, Maria, na João be mokwe̱le̱no̱ wa e?

14 Di kwaleye ońola beso̱mbe̱ bō̱ bena boko o to̱ndo̱ na lakisane̱ pe̱ Yehova tongwea n’eyembilan a bańango babu. Leanne, mun’a Christine ńa muto mo̱ ná: “Di si wusa jokwa Bibe̱l ke̱ sango asu e o mboa. Nde ńango asu a ta be̱ ukea o ndongame̱n a mwemba ye̱se̱. To̱ná di si tano̱ di be̱ne̱ so̱ṅtane̱ dinde̱ne̱ la Bibe̱l, bebolo bao bongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ dube̱ le ngińa. Di ta jā mbaki ná Mboṅ a Yehova i mokwe̱le̱ mbale̱, obiana di mabotea jukea o ndongame̱n a mwemba.”

15 Maria, ńena sango abu a tano̱ a ko̱kise̱ ke̱ balo o ndongame̱n mo̱ ná: “Ńango am e ngiń’a mulema jita. Niponda na tano̱ na dia muna, ponda iwo̱ na ta na banga bola mambo mō̱ ońolana na ta na bwa bo̱ngo̱ ońola nje bane̱ ba me̱nde̱no̱ kwala. Nde ne̱nno̱ ngin’a mulema ńa ńango am, na ne̱ni a tano̱ a we̱le̱ Yehova o epol’a boso, nika ńongwane̱ mba o buka bo̱ngo̱ ba bato.” João, ńena sango a tano̱ a bangane̱ ná ba kwaleye ońola mambo ma mudī o mboa, mo̱ ná: “Yen ebe nje yongwane̱ mba tobotobo ye nde ná, ńango am a ta be̱be̱ o jese̱le̱ mambo me̱se̱ ná a bwese̱ sango am muńe̱nge̱—o sumo te̱ ndolo a tano̱ a bene̱ye̱ Yehova.”

16. Ne̱ni eyembilan a ńango a bana yeno̱ ná yembe̱ bane̱ e?

16 A bańango, lo si dimbea ná eyembilan ańu ya bwam e membe̱ bane̱. Ne̱ni e? Jombweye te̱ ne̱ni eyembilan a Eunike yembe̱no̱ ńamuloloma Paulo. Embi ná dube̱ la Timoteo lena di si ta mawo̱ndo̱n, di ‘se̱le̱ nde be̱ oteten a . . . Eunike.” (2 Tim. 1:5) Njika ponda Paulo e̱nno̱ dube̱ la Eunike ka nged’a boso e? E me̱ne̱ne̱ ná nik’e ta nde o lo̱ndo̱ lao l’ebol’a muloloma laboso ponda a dongame̱nno̱ Lois na Eunike o Listra, yen ebe mo̱ nde ongwane̱ babo̱ o timba Kriste̱n. (Bebolo 14:4-18) Dutea te̱ ná: Ponda Paulo a tiledino̱ Timoteo lambo ka 15 mbu ombusa ponda, Paulo a ta a dia a mo̱nge̱le̱ dube̱ la Eunike, a kwala pe̱ ná e nde eyembilan a bwam bane̱ bangame̱nno̱ o bupe̱! Eyembilan ao yembe̱ ńamuloloma Paulo jita, name̱ne̱ pe̱ na kriste̱n jita yena i ta longe̱ o ni ponda. Yete̱na we nde o bongwa bana bo̱ngo̱ na wame̱ne̱, to̱so̱ o mbia mwabedi o dube̱, be̱ mbaki ná jemea o malee̱le̱no̱ di membe̱ bane̱, di matute̱le̱ pe̱ babo̱ o bolea Yehova.

E mapula ponda o jongwane̱ muna o ńaka o mbad’a mudī. O si bo̱bo̱! (Ombwa dongo 17)

17. Nje weno̱ ná o bola yete̱na we o je̱ne̱ biana mun’ango̱ a titi o jemea jongwane̱ lo̱ngo̱ e?

17 Nje weno̱ ná o bola yete̱na we o je̱ne̱ biana mun’ango̱ a titi o jemea jongwane̱ lo̱ngo̱ e? O si dimbea ná dibongo la muna di mano̱ngo̱ ponda. Ka nje te̱ duta di malee̱no̱, o de̱ te̱ mbolako, ponda iwo̱ we ná o baise̱ na wame̱ne̱ nga e me̱nde̱ pumea buńa bō̱, e timba bwele bo maye̱ bepuma. To̱ná o si be̱nno̱ ngudi o bola ná mbolako e ńake, o mabenga te̱ nde koma madiba o jongwane̱ mo̱ ná e ńake. (Marko 4:26-29) Nikame̱ne̱ pe̱ nde yeno̱ na ńango a muna, ponda iwo̱ we ná o baise̱ na wame̱ne̱ nga miwe̱n mo̱ngo̱ me o we̱le̱ jongwane̱ mun’ango̱ o to̱ndo̱ Yehova. O titi ná o no̱ngo̱ bedomsedi o epol’a bana bo̱ngo̱. Nde o bengi te̱ bola me̱se̱ na me̱se̱ o jokwe̱le̱ babo̱, o me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o ńaka o mbad’a mudī.—Min. 22:6.

SE̱ME̱YE̱ O JONGWANE̱ LA YEHOVA

18. Ne̱ni Yehova eno̱ ná ongwane̱ bana bo̱ngo̱ o ńaka o mbad’a mudī e?

18 Botea o mińa ma Bibe̱l, Yehova ongwane̱ beso̱mbe̱ jita o timba mako̱m mao. (Mye. 22:10, 11) E pe̱ ná ongwane̱ bana bo̱ngo̱ o ńaka o mbad’a mudī yete̱na ba mapula. (1 Kor. 3:6, 7) To̱ e be̱ nde ná bana bo̱ngo̱ ba titi bolea Yehova na mulema mwe̱se̱, a me̱nde̱ te̱ nde benga to̱ngo̱ babo̱. (Mye. 11:4) Niponda ba me̱nde̱no̱ lee̱le̱ to̱ son eyemban ná ba nipula bolea Yehova, a me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o be̱ mako̱m mao. (Bebolo 13:48; 2 Myan. 16:9) E ná ongwane̱ wa o kwala nje e te̱nge̱n o ponda ni te̱nge̱n, o ponda ńena bana bo̱ngo̱ ba be̱nno̱ ńo̱ngi o senga mo̱. (Min. 15:23) To̱so̱ e ná a tute̱le̱ munasango to̱ munańango o mwemba o jombwea babo̱ tobotobo. To̱ ombusa koka labu, Yehova e ná a bola ná bo̱nge̱le̱ nje wokwe̱le̱no̱ babo̱ o mińa mi tombi. (Yohane 14:26) O bengi te̱ jokwe̱le̱ bana bo̱ngo̱ na byala na bebolo, Yehova a me̱nde̱ namse̱ miwe̱n mo̱ngo̱.

19. Ońola nje weno̱ ná o be̱ mbaki ná Yehova a do̱lisane̱ wa e?

19 Ndolo Yehova a to̱ndino̱ wa e si se̱medi o bedomsedi bana bo̱ngo̱ ba mano̱ngo̱no̱. A to̱ndi nde wa ońolana o to̱ndi mo̱. Yete̱na we nde o bongwa bana bo̱ngo̱ na wame̱ne̱, Yehova a kakane̱ o be̱ Sango a bana bo̱ngo̱ na Muto̱peye̱ oa. (Mye. 68:6) O titi ná o no̱ngo̱ bedomsedi o epol’a bana bo̱ngo̱ ná ba boleye Yehova to̱ ke̱m. Nde o bengi te̱ baise̱ mo̱ jongwane̱, o benga pe̱ we̱ na ngud’ango̱ ńe̱se̱, a me̱nde̱ do̱lisane̱ wa.

MWENGE 134 Bana be nde jabea la tiki la Loba

^ Din jokwa di makwalea nde ne̱ni bańango be kriste̱n beno̱ ná ba busane̱ tombwane̱ o eyembilan a Eunike, ńango a Timoteo, ná bongwane̱ bana babu o bia na to̱ndo̱ Yehova.

^ Mina mō̱ ma wengisabe̱.

^ K’eyembilan, ombwa jokwa di londe̱ 50 o kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! na mulopo m’ekwali “Des idées pour le culte familial et l’étude individuelle” o Njongo a Betatedi ńa fre̱nsi ńa 15 Dingindi 2011, map. 6-7.