1. Njika mambo ma mudī jeno̱ ná di te̱se̱ e?

 BISO̱ kriste̱n a mbale̱, di to̱ndi Yehova jita. Di mapula bolea mo̱ na ngud’asu ńe̱se̱. Nde ná di boleye mo̱ na ngud’asu ńe̱se̱, jangame̱n te̱se̱ mambo ma mudī jangame̱nno̱ po̱le̱. K’eyembilan, sa la bede̱mo ba kriste̱n, jokwa bola mambo, na wasa pe̱ o bata bolea bonasango asu. *

2. Ońola nje jangame̱nno̱ te̱se̱ mambo ma mudī na po̱ngo̱ pe̱ miwe̱n o po̱le̱ mo̱ e?

² Ońola nje jangame̱nno̱ wasa ńaka o mbad’a mudī e? Laboso, di mapula o do̱lisane̱ Tet’asu ńa ndolo ńe o mo̱ń. Yehova e muńe̱nge̱ ke̱ a me̱ne̱ ná di mabolane̱ ngud’asu na bia lasu la bola o mususu o bolea mo̱. Omo̱ń a nika, jangame̱n bata ńaka o mbad’a mudī ná di bate jongwane̱ bonasango na bonańango asu. (1 Tes. 4:9, 10) E be̱ to̱ njik’etum jeno̱ o mbale̱, biso̱ be̱se̱ je ná di ńaka o mbad’a mudī. Jombweye ne̱ni jeno̱ ná di bola nika.

3. Bupisane̱ 1 Timoteo 4:12-16, nje Paulo ome̱le̱no̱ Timoteo o bola e?

³ Ponda ńamuloloma Paulo a tiledino̱ Timoteo leta lao laboso, y’eso̱mb’a moto ya bwam e ta nde yā mutudu ńou. Nde to̱ na nika, Paulo ome̱le̱ mo̱ ná a benge ńaka o mbad’a mudī. (Langa 1 Timoteo 4:12-16.) O langi te̱ byala ba Paulo, o me̱ne̱ ná ńo̱ng’ao e ta nde ná Timoteo a ńake o mambo maba. Laboso, a ta angame̱n sa bede̱mo ba kriste̱n ka ndolo, dube̱, na ko̱nji. Di londe̱ maba, a ta angame̱n ńaka o langa, o jome̱le̱ na lee̱. Di kwaleye ońola eyembilan a Timoteo ná je̱ne̱ ne̱ni te̱se̱ la mambo ma mudī  di mongwane̱no̱ biso̱ o bata be̱ baboledi ba Yehova ba bwam. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea o njika mbadi iwo̱ jeno̱ ná di bata bola o ebol’asu ya dikalo.

4. Bupisane̱ Filipi 2:19-22, ońola nje Timoteo a tano̱ muboled’a Yehova ńa bwam e?

⁴ Ońola nje Timoteo a tano̱ muboled’a Yehova ńa bwam e? Ońolana a ta a be̱ne̱ bede̱mo ba bwam ba kriste̱n. (Langa Filipi 2:19-22.) Paulo a kwali ná Timoteo a ta nde moto nu sibise̱ ńolo, ńe jemea, ńe ngiń’ebolo, na ńena beno̱ ná ba lakisane̱. A ta a to̱ndo̱ bonasango, a ta pe̱ ombwea babo̱ jita. Ońola nika nde Paulo a tano̱ a to̱ndo̱ Timoteo, a bake̱no̱ pe̱ mo̱ m’bē̱ ma ndutu esibe̱ bo̱ngo̱. (1 Kor. 4:17) Biso̱ pe̱ di sai te̱ bede̱mo ba bwam, di me̱nde̱ bata bolea bonasango asu, Yehova pe̱ a to̱ndo̱ biso̱.—Mye. 25:9; 138:6.

5. (a) Ne̱ni weno̱ ná o bia njik’ede̱mo wangame̱nno̱ sa e? (b) Ka nje te̱ jeno̱ je̱ne̱ o duta, ne̱ni y’eso̱mb’a munańango yeno̱ o we̱ o sa ede̱mo a ndedi e?

⁵ Po̱so̱ ede̱mo ewo̱ weno̱ o pula sa. Kane̱ ná we̱ne̱ njika bede̱mo wangame̱nno̱ o bata sa. Po̱so̱ ede̱mo ewo̱ o mapulano̱ o sa. K’eyembilan, we ná o po̱so̱ ná o mapula bata sa ede̱mo a ndedi, to̱so̱ ńo̱ng’a bata bolea bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱. To̱so̱ o mapula bata sa ede̱mo a musango to̱ ya lakise̱. We pe̱ ná o baise̱ diko̱m o lakisanno̱ ná di langweye wa njika bede̱mo wangame̱nno̱ o bata sa.—Min. 27:6.

6. Nje weno̱ ná o bola ná o tongwe̱le̱ o sa ede̱mo ewo̱ te̱nge̱ e?

⁶ We̱ na ngińa o sa y’ede̱mo. Ne̱ni weno̱ ná o bola nika e? Mbadi po̱ ńe nde ná wokwe bia ede̱mo weno̱ pula sa. Di kwale ná o mapula jokwa bata lakise̱ bane̱. We ná o botea o langa na dutea ońola byembilan ba Bibe̱l ba ba bena ba lakise̱ bane̱ na mulema mwe̱se̱, na ba bena ba si lakise̱. Jombweye eyembilan a Yesu. A lakise̱ bane̱ na mulema mwe̱se̱. (Lukas 7:47, 48) A s’ombwedi pe̱ to̱ mawuse̱ mabu, ombwedi nde nje beno̱ ná ba we̱le̱ bola. Nde o mińa ma Yesu, farisai i ta nde i “yaṅa bane̱.” (Lukas 18:9) Ombusa wa dutea ońola ben byembilan, baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni na me̱ne̱no̱ bane̱ e? Njik’ede̱mo abu ewo̱ neno̱ ná nembilane̱ e?’ Yete̱na ye wa ndutu o lakise̱  moto, keka tila bede̱mo ba bwam be̱se̱ nu moto a be̱nno̱. Nde o baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni Yesu a me̱ne̱no̱ nu moto e? Mo̱ e ná a lakise̱ mo̱ e?’ Ni ńai a dutea ńe ná ńongwane̱ biso̱ o tukwa mo̱nge̱le̱ masu. O bebotedi, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o lakise̱ moto nu wusane̱ biso̱. Nde di bengi te̱ we̱ ná di se y’ede̱mo, na ponda e me̱nde̱ be̱ lambo di bo̱bi ná di lakise̱ mo̱.

7. Ne̱ni Minia 22:29 e malee̱no̱ ná Yehova a mabolane̱ baboledi be makwasi we̱nge̱ e?

⁷ Lambo dipe̱pe̱ weno̱ ná o te̱se̱ o bola le nde ná wokwe bola mambo. Dutea te̱ muso̱ngi munde̱ne̱ ma baboledi ba mapule̱ o longa milongi ma Bete̱l, Mandabo ma mako̱to̱ne̱, na Mandabo ma Janea. Jita labu loko nde bola mambo ombasanedi ma bonasango na bonańango bena ba bi y’ebolo bwam. Ka nje te̱ duta di malee̱no̱, bonasango na bonańango be o jokwa bola bebolo be mapule̱ ná bongwane̱ o sabangane̱ Mandabo ma mako̱to̱ne̱ na Mandabo ma Janea. O yin mbadi na ipe̱pe̱, Yehova Loba, “kiṅ’a bwindea,” na Kristo Yesu, “kiṅ’a bonakiṅe̱,” be o bolane̱ baboledi be makwasi, o bola mambo ma betańsedi. (1 Tim. 1:17; 6:15; langa Minia 22:29.) Di bole ebolo na ngińa, di bolane̱ pe̱ mambo di bino̱ bola o sesa Yehova, seto̱ biso̱me̱ne̱.—Yohane 8:54.

8. Ne̱ni weno̱ ná o bia njika lambo weno̱ ná wokwa bola e?

⁸ Po̱so̱ lambo la bola diwo̱ weno̱ o pula jokwa. Njika lambo weno̱ ná wokwa bola e? Baise̱ batudu ba mwemba mo̱ngo̱ na pondapo̱ muboled’ango̱ ń’ebondo njika lambo ba mo̱nge̱le̱no̱ ná we ná wokwa bola. Yete̱na k’eyembilan, ba kwali ná o bate ńaka o mbad’ango̱ ńa to̱po̱ na lee̱, baise̱ babo̱ ná bongwane̱ wa o bia njika mbad’a to̱po̱ ńa tobotobo wangame̱nno̱ bata jokwa. Nde o we̱ na ngińa o bata ńaka. Ne̱ni weno̱ ná o bola nika e?

9. Nje weno̱ ná o bola ná o tongwe̱le̱ o jokwa lambo la bola e?

⁹ We̱ na ngińa o jokwa bola di lambo. Dutea te̱ ná we o pula ńaka o mbad’ango̱ ńa lee̱. We ná wokwa kalati nisadi Tingame̱ o langa na lee̱. Ba boli te̱ wa dongo o ndongame̱n a teten a woki, obiana o matombise̱ mo̱ we ná o baise̱ munasango ńou ná a lambe̱ toi o senga ekwal’ango̱ nde a bole wa malea ne̱ni weno̱ ná o bata ńaka. Boṅsane̱ dongo lo̱ngo̱ oboso ba ponda, ná o biane̱ ka moto ńe ngiń’ebolo na ńena beno̱ ná ba lakisane̱.—Min. 21:5; 2 Kor. 8:22.

10. Bola eyembilan a ne̱ni jeno̱ ná di ńaka ke̱ di mokwa bola lambo.

¹⁰ Nje weno̱ ná o bola yete̱na lambo weno̱ o pula jokwa le nde lambo le wa ndutu o bola e? Benga po̱ngo̱ miwe̱n! Munasango mō̱ nu belabe̱ ná Garry a si ta a we̱le̱ langa bwam. Mo̱ ná a ta a bwa iso̱n ponda te̱ a tano̱ angame̱n langa na doi la mo̱ń. Nde a bengi po̱ngo̱ miwe̱n o ńaka. Mo̱ ná, tatan na belongedi a kusino̱ e ná a bola ekwali o Ndabo a Janea, o mako̱to̱ne̱ masadi na mande̱ne̱!

11. Kapo̱ ka Timoteo, nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bambe̱ m’bē̱ mipe̱pe̱ o mwemba e?

¹¹ Mo̱ Timoteo a timbi mubole̱ ekwali ńango na mulēd’a bwam e? Bibe̱l e si makwala to̱ lambo jombwea nika. Nde nje ye mbaki ye nde ná, son na son, a ńaki o ebolo e ta e bakabe̱ mo̱ ońolana a bupe̱ malea ma Paulo. (2 Tim. 3:10)  Biso̱ pe̱ joko te̱ o bola mambo bwam, di me̱nde̱ be̱ ńai ni dongame̱n o bambe̱ m’bē̱ mipe̱pe̱ o mwemba.

12. Njika jongwane̱ o kusane̱no̱ bane̱ e?

¹² Biso̱ be̱se̱ di makusane̱ bape̱pe̱ jongwane̱. K’eyembilan, niponda di nangano̱ o do̱kita, je muńe̱nge̱ ke̱ batudu ba CLH (bonasango ba mombweye̱ mambo ma do̱kita), to̱ bonasango ba dibo̱to̱ la bape̱pe̱le̱ baboedi ba po̱i o pe̱pe̱le̱ biso̱. Je te̱ o mitakisan, je muńe̱nge̱ ke̱ mutudu ńe ndolo a no̱ngi ponda o lambe̱ye̱ biso̱ toi na wanea pe̱ biso̱ lo̱ko̱mea. Di be̱n te̱ mitakisan na mūt’asu ńa jokwa la Bibe̱l, je muńe̱nge̱ ke̱ paonia po̱ ńou ńemedi o die̱le̱ biso̱ o di jokwa, e bola pe̱ malea. Ban bonasango na bonańango be̱se̱ be muńe̱nge̱ o wanea biso̱ jongwane̱. Biso̱ pe̱ je ná di bwa muńe̱nge̱ mulemlem yete̱na di mongwane̱ bonasango asu. Yesu mo̱ ná: “Bola le bonam buka kusa.” (Bebolo 20:35) Yete̱na o mapula bata bolea Yehova o nin mbadi to̱ nine̱, nje e me̱nde̱ jongwane̱ wa ná o we̱le̱ bola nika e?

13. Niponda jeno̱ te̱se̱ lambo la bola, nje di s’angame̱nno̱ dimbea e?

¹³ Te̱se̱ lambo la tobotobo wangame̱nno̱ bola. K’eyembilan, o si kwala ná, ‘Na mapula bata bolea o mwemba.’ O si me̱nde̱ bia ná te̱ite̱i njika lambo wangame̱nno̱ bola, o me̱nde̱ pe̱ nde je̱ne̱ ná ye wa ndutu o we̱le̱ bola nika. Ońola nika, te̱se̱ lambo la tobotobo weno̱ pula bola. We ná o tila di lambo o dipapa, name̱ne̱ pe̱ na mwano o te̱se̱no̱ o po̱le̱ mo̱.

14. Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ be̱be̱ o tukwa myano niponda jeno̱ te̱se̱ lambo la bola e?

¹⁴ Niponda jeno̱ te̱se̱ lambo la bola jangame̱n pe̱ be̱ be̱be̱ o tukwa myano ma po̱le̱ mo̱. Ońola nje e? Ońolana di si bi ne̱ni bete̱medi basu be me̱nde̱no̱ be̱ kie̱le̱ to̱ suba. K’eyembilan: Ńamuloloma Paulo ongwane̱ o bokise̱ mwemba ma peńa o mundi ma Tesalonika. Ye̱ke̱i te̱ ńo̱ng’ao e ta nde ná a je owo o jongwane̱ yi kriste̱n a peńa. Nde bate̱nge̱ne̱ mo̱ ba ta ba ńakisane̱ mo̱ o jasumwe̱ o mu mundi. (Bebolo 17:1-5, 10) Paulo a ja te̱ owo, nik’e wusa bola ná bonasango ba kuse mbeu a ńolo. Nde Paulo a bengi te̱ nde keka jongwane̱  babo̱. A wasi nde mbadi nipe̱pe̱ eno̱ ná a we̱le̱ bola nika. A lom nde Timoteo ná ale jongwane̱ kriste̱n a peńa ya Tesalonika o jouse̱ dube̱ labu. (1 Tes. 3:1-3) Penda to̱ po̱ e titi ná kriste̱n a Tesalonika i bo muńe̱nge̱ ná Timoteo emedi o wala bolea we̱ni ba tano̱ ba be̱ne̱ ńo̱ng’ao.

15. Ne̱ni mambo di te̱se̱no̱ meno̱ ná ma tukwa ke̱ bete̱medi basu be tuko e? Bola eyembilan.

¹⁵ Eyembilan a Paulo o Tesalonika ye ná yongwane̱ biso̱. Je ná di te̱se̱ lambo jeno̱ o pula po̱le̱, nde bete̱medi basu be tukwa, beka biso̱ o po̱le̱ mo̱. (Mul. 9:11) Yete̱na o be bete̱medi nde weno̱, be̱ be̱be̱ o te̱se̱ lambo dipe̱pe̱ weno̱ ná o we̱le̱ po̱le̱. Nika nde ban babaedi, Ted na Hiedi ba bolino̱. Kana mō̱ ńabu a tano̱ a boa, basumwe̱ o Bete̱l. Nde nika ba tano̱ ba to̱ndo̱ Yehova, ba wasi mbadi ipe̱pe̱ ya lańse̱ ebol’abu ya dikalo. Ba se̱le̱ nde no̱ngo̱ ebol’a paonia ya pond’a mususu. Ombusa ponda, ba te̱se̱be̱ ka paonia ya tobotobo, Ted a longabe̱ pe̱ o be̱ mongwaned’a muboled’ebondo. Na ponda, mimbu ma bolea ka muboled’ebondo mi tuko. Ted na Hiedi ba so̱ṅtane̱ so̱ ná mimbu mabu mi si mabola pe̱ babo̱ epolo o walane̱ y’ebolo oboso. To̱ná ba bono̱ ndutu, ba ta ba bia ná mbadi ipe̱pe̱ ye beno̱ ná ba bolea Yehova. Ted mo̱ ná, “Joko ná di s’angame̱n soke̱ miso̱ o mbad’a bolea Yehova po̱ buka te̱.”

16. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o kalat’a Galatia 6:4 e?

¹⁶ Di si bi nje ye ná e po̱ye̱ biso̱ o longe̱. Ońola nika, ye mweńa ná di s’o̱nge̱le̱ ná m’bē̱ masu nde mu mawe̱le̱ biso̱ tiki oboso ba Yehova. Di s’angame̱n pe̱ to̱ kobisane̱ biso̱me̱ne̱ na ba bena ba be̱n m’bē̱ di si be̱nno̱. Hiedi mo̱ ná, “O kobisane̱ te̱ longe̱ lo̱ngo̱ na la bane̱, o me̱nde̱ nde bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ mo̱ngo̱.” (Langa Galatia 6:4.) Ye mweńa ná di wase o njika mbadi jeno̱ ná di bolea Yehova na jongwane̱ pe̱ bane̱. *

17. Nje weno̱ ná o bola ná o be̱ ka ni dongame̱n o be̱ne̱ m’bē̱ o mwemba e?

¹⁷ E me̱nde̱ be̱ wa lambo di bo̱bi o bata bolea Yehova yete̱na o wamse̱ longe̱ lo̱ngo̱, weka pe̱ wame̱ne̱ o no̱ngo̱ beto̱m be si mapule̱. Te̱se̱ye̱ wame̱ne̱ mambo masadisadi ma bola ná o tongwe̱le̱ o po̱le̱ mambo mande̱ne̱ o te̱se̱no̱ o bola. K’eyembilan, o mapula te̱ be̱ paonia ńa pond’a mususu, we ná o se̱le̱ no̱ngo̱ ebol’a  paonia y’epas’a ponda mo̱di te̱. Yete̱na o mapula be̱ muboledi o mwemba, we ná o botea na tombise̱ ponda jita o dikalo, na pe̱pe̱le̱ pe̱ baboedi na bato bena ba mákokwe̱ mimbu. Nje o me̱nde̱no̱ jokwa e me̱nde̱ teleye̱ wa mo̱mbe̱ ma m’bē̱ mipe̱pe̱ o mińa mi maye̱. E be̱ to̱ njik’ebolo ba bake̱no̱ wa, we̱ ná o bole mo̱ na ngud’ango̱ ńe̱se̱.—Rom. 12:11.

18. Bupisane̱ duta, nje eyembilan a Beverley e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁸ E be̱ to̱ njika mimbu di be̱nno̱, je ná di te̱se̱ mambo ma bola di po̱le̱ pe̱ mo̱. Di kwaleye ońola munańango Beverley nu be̱n 75 mbu. A ta a be̱ne̱ diboa la ngińa lena di boli ná e si ta mo̱ bu o dangwa. Nde a ta a pula no̱ngo̱ dongo o mususu o dikalo la tobotobo la Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu. Na mo̱ a te̱se̱ mambo angame̱nno̱ bola. Beverley a bo muńe̱nge̱ jita ponda e̱nno̱ ná a tongwe̱le̱ o bola nje a tano̱ a te̱se̱. Miwe̱n mao mi tute̱le̱ bape̱pe̱ o bata bola ebolo na ngińa o dikalo. Yehova a mabwane̱ ebol’a bonasango na bonańango asu ba mákokwe̱ mimbu muńe̱nge̱, to̱ná bete̱medi babu be mawutise̱no̱ nje beno̱ ná ba bola.—Mye. 71:17, 18.

19. Njika mambo ma mudī mō̱ jeno̱ ná di te̱se̱ e?

¹⁹ Te̱se̱ nde mambo weno̱ ná o we̱le̱ po̱le̱. Sa bede̱mo be me̱nde̱ we̱le̱ wa tiki o miso̱ ma Yehova. Okwa bola mambo mena ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o bata be̱ Yehova na bebokedi bao mweńa. Wasa o njika mbadi weno̱ ná o bata bolea bonasango na bonańango. * Kapo̱ ka Timoteo, na jongwane̱ la Yehova, be̱se̱ ba me̱nde̱ jemba “ne̱ni o mabengano̱ joa moto.”—1 Tim. 4:15.