1. Nje ye ńo̱ng’a bayedi ońola bana babu e?

 A BAYEDI, di bi ná ńo̱ng’ańu ńe nde ná longwane̱ bana bańu o bia na to̱ndo̱ Yehova. Nde di titi ná je̱ne̱ Loba. Nje so̱ bińo̱ leno̱ ná lo bola o jongwane̱ bana bańu o je̱ne̱ mo̱ ka moto ńe na mbale̱, na siseape̱ be̱be̱ na mo̱ e?​—Yak. 4:8.

2. Ne̱ni bayedi beno̱ ná ba lee̱ bana babu bede̱mo ba Yehova e?

² Mbad’a bwam po̱ ńa jongwane̱ bana bańu o sisea be̱be̱ na Yehova ńe nde ná lokwe Bibe̱l na babo̱. (2 Tim. 3:14-17) Nde Bibe̱l e malee̱ mbadi nipe̱pe̱ beso̱mbe̱ beno̱ ná bokwa o bia Yehova. O kalat’a Minia, sango a muna mō̱ a mo̱nge̱le̱ mun’ao ná a si sumwa miso̱ o bede̱mo ba Yehova, bena be me̱ne̱ne̱ o bewekedi. (Min. 3:19-21) Di me̱nde̱ je̱ne̱ mbadi iwo̱ bayedi beno̱ ná ba bolane̱ bewekedi o jongwane̱ bana babu o bia bede̱mo ba Yehova.

3. Nje bayedi bangame̱nno̱ jongwane̱ bana babu o bola e?

³ Bibe̱l e makwala jombwea Loba ná: “Nate̱na o bebotedi ba wase bedidi bao bena be si me̱ne̱ne̱, ngum ao ńa bwindea na be̱ lao la Loba, ba membabe̱ na dibie̱ la moto o bebolo bao.” (Rom. 1:20) A bayedi, ye̱ke̱i te̱ bińo̱ lo mabwa muńe̱nge̱ o tombise̱ ponda o ’boko na bana bańu. Bińo̱ bolane̱ ni ponda o jongwane̱ babo̱ o je̱ne̱ mulatako mwe oteten a “bebolo” ba Yehova na bede̱mo bao ba bwam. Je̱ne̱ ne̱ni mbadi Yesu a lee̱no̱ ńeno̱ ná ńongwane̱ bayedi.

4. Ne̱ni Yesu a bolane̱no̱ bewekedi o lee̱ bokwedi bao e? (Lukas 12:24, 27-30)

 ⁴ Maka ne̱ni Yesu a bolane̱no̱ bewekedi o lee̱. Buńa bō̱, a baise̱ bokwedi bao ná bombwe bese̱se̱ na manga m’eyidi. (Langa Lukas 12:24, 27-30.) Yesu a wusa kwalea ońola ńama nipe̱pe̱ to̱ bwele bope̱pe̱, nde a po̱si nde ino̱n na mbonji bokwedi bao ba tano̱ ba bia bwam. Bokwedi ba ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ je̱ne̱ bese̱se̱ be mapumwa, na mbonji o beyidi. Mo̱ we ná o keka je̱ne̱ ne̱ni Yesu eno̱ le̱ke̱ dia o lee̱ babo̱ mo̱ niponda eno̱ to̱po̱ e? Nde nje a bolino̱ ombusa mo̱ kwalea ońola ma mambo e? A lee̱ bokwedi bao belēdi ba mweńa jombwea sanga la mulema na muyao ma Sango abu ńe o mo̱ń: Yehova a me̱nde̱ dese̱ na bo̱tise̱ baboledi bao ba jemea, ka nje te̱ a mabolano̱ ońola bese̱se̱ na mbonji.

5. Ne̱ni bayedi beno̱ ná ba bolane̱ bewekedi o lee̱ bana babu bede̱mo ba Yehova e?

⁵ A bayedi, ne̱ni bińo̱ leno̱ ná lembilane̱ Yesu ke̱ lo malee̱ bana bańu e? We ná o langwea mun’ango̱ njika ńama to̱ bwele o to̱ndino̱ tobotobo. Niponda weno̱ bola nika, tele̱ye̱ pe̱ mo̱ nje y’ewekedi e malee̱no̱ biso̱ jombwea Yehova. We pe̱ ná o baise̱ mun’ango̱ njika ńama to̱ bwele mo̱ pe̱ a to̱ndino̱ tobotobo. O kwaledi te̱ ońola lambo lena mun’ango̱ a to̱ndino̱, e ná a bata lambe̱ye̱ wa toi ke̱ o nipula kwalea ońola bede̱mo ba Yehova.

6. Nje jeno̱ ná jokwa n’eyembilan a ńango a Christopher e?

⁶ Mo̱ bayedi bangame̱n tombise̱ ponda jita o wasa ńama ńa tobotobo to̱ bwele ná ba kwaleye ońola nje y’ewekedi e malee̱no̱ jombwea Yehova e? Nik’e titi eto̱m. Yesu a si boli beteledi ba bwaba jombwea ne̱ni bese̱se̱ be madano̱ to̱ ne̱ni manga m’eyidi ma mańakano̱. To̱ e be̱ nde ná mun’ango̱ a to̱ndi ná o nande̱le̱ mo̱ mambo jombwea bewekedi, ponda iwo̱ ngus’a byala to̱ myuedi mi wam ba dongame̱n ná a so̱ṅtane̱ nje weno̱ pula kwala. Maka nje munasango nu mabelabe̱ ná Christopher a kwalino̱ jombwea ponda a tano̱ mūtu; mo̱ ná: “Ńango am a ta be̱ a kwala ngus’a mambo o jongwane̱ biso̱ ná di make mambo ma dinge̱le̱ biso̱. K’eyembilan di ta be̱ je te̱ be̱be̱ na midongo, a makwala ná: ‘Ombwa te̱ ne̱ni mi midongo meno̱ bonde̱ne̱ na mpesa! Yehova e betańsedi bwa?’ Ponda pe̱ di tano̱ be̱be̱ na tube̱, a ta a kwala ná: ‘Ombwa te̱ ne̱ni ben bemune̱ beno̱ ngińa! Loba e ngińa bwa?’” Christopher mo̱ ná: “A si ta a to̱po̱ jita, nde nje a tano̱ a kwala e ta e tute̱le̱ biso̱ o dutea na mbale̱.”

7. Ne̱ni weno̱ ná o lee̱ bana bo̱ngo̱ o dutea ońola bewekedi e?

⁷ Nika bana bo̱ngo̱ beno̱ koka, we ná o lee̱ babo̱ ne̱ni bata dutea ońola bewekedi na wasa pe̱ je̱ne̱ nje be mokwe̱le̱no̱ babo̱ jombwea Yehova. We ná o kwalea ońola lambo diwo̱ lena Loba a wekino̱ nde o baise̱ bana bo̱ngo̱ ná: “Nje nik’e malee̱no̱ wa jombwea Yehova e?” Malabe̱ mabu me ná ma ńakisane̱ wa ma bwese̱ pe̱ wa muńe̱nge̱.​—Mat. 21:16.

8. Bonaisrael bena ba ta bayedi ba ta ba be̱ne̱ epolo o bola nje ke̱ ba madangwa “o ngea” e?

⁸ Bonaisrael bena ba ta bayedi ba ta bangame̱n lee̱ bana babu byala ba mbend’a Yehova ke̱ ba madangwa “o ngea.” (Ndim. 11:19) Mindi misadi ma Israel mi ta mi londa na mangea. Bonaisrael ba wusa je̱ne̱ ńai na ńai a ńama, lono̱n na mbonji oten. Ponda mbia mi tano̱ mi dangwa o ma mangea, bayedi ba ta ba be̱ne̱ epolo o kwalea na bana babu ońola mambo Yehova a wekino̱. Bińo̱ bayedi pe̱ lo be̱n epolo ka babo̱ o bolane̱ bewekedi o lee̱ bana bańu. Jombweye ne̱ni bayedi bō̱ ba bolino̱ nika.

9. Nje myango ma Punitha na Katya mi mokwe̱le̱no̱ wa e?

⁹ Ńango a bana mō̱ nu mabelabe̱ ná Punitha, ńena nu maje̱ o mundi munde̱ne̱ mō̱ o India a kwali ná: “Di yo̱ki be̱ jalo te̱ o pe̱pe̱le̱ belongi ba mbia masu be maje̱ o mundi musadi, di matombwane̱ o jongwane̱ bana basu o bia mambo ma betańsedi Yehova a wekino̱. Na mo̱nge̱le̱ ná bana bam ba maso̱ṅtane̱ bwam mambo jombwea bewekedi ponda jeno̱ etum na mangea ma londi na bato, name̱ne̱ pe̱ na mitoa.” A bayedi, bana bańu ba si me̱nde̱ dimbea pond’a bwam ba matombise̱no̱ na bińo̱ o bepolo ba mpesa. Katya, munańango mō̱ ńa Moldova mo̱ ná: “Mambo na mo̱nge̱le̱no̱ jita jombwea ponda na tano̱ muna, me nde ponda yena na tombise̱no̱ na bayedi bam o mundi musadi mō̱. Na matimbise̱le̱ babo̱ masoma ná ba lee̱ mba botea mūtu o te̱me̱ na no̱ngo̱ ponda o jombwa nje Yehova a wekino̱, na wasa pe̱ je̱ne̱ bede̱mo bao tongwea na bewekedi.”

10. Nje bayedi beno̱ ná ba bola yete̱na ye babo̱ ndutu o wala o mindi misadi e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Jongwane̱ ońola bayedi.”)

¹⁰ Nje bola yete̱na o titi ná wala o mundi musadi mō̱ e? Amol pe̱ nu maje̱ o India mo̱ ná: “Wuma na majano̱, bayedi bangame̱n bola ebolo hawa jita, wala la lo̱ndo̱ o mindi misadi pe̱ le ná di no̱ngo̱ne̱ babo̱ mo̱ni jita. Nde we ná we̱ne̱ bewekedi ba Yehova o kwalea pe̱ ońola bede̱mo bao ke̱ walo o mōnda ma mpesa, to̱ ke̱ we o dibe̱pe̱ la mo̱ń a ndabo.” O no̱ngi te̱ ponda o wasa, ye̱ke̱i te̱ o me̱nde̱ so̱ be̱be̱ na wuma o majano̱, mambo jita Loba a wekino̱, mena weno̱ ná o lee̱ bana bo̱ngo̱. (Mye. 104:24) Ye̱ke̱i te̱ o me̱nde̱ je̱ne̱ lono̱n, betanda, myele na mambo mape̱pe̱. Karina nu maje̱ o Jaman mo̱ ná: “Ńango am a to̱ndi mbonji, ke̱ na dia so̱  muna, di ta be̱ je te̱ dangwa o ngea nde e̱ne̱ mbonj’a mpesa, a malee̱ nde mba mo̱.” A bayedi, bińo̱ le pe̱ ná lo bolane̱ jita la sinima na kalati ba makwaleye̱ ońola bewekedi, bena bebokedi basu be busise̱no̱ o lee̱ bana bańu. E be̱ to̱ we̱ni lo majano̱, le ná longwane̱ bana bańu o jombwa mambo Loba a wekino̱. Jombweye so̱ tatan bede̱mo ba Yehova bō̱ weno̱ ná o bonde̱ ponda weno̱ lee̱ bana bo̱ngo̱.

11. Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ bana babu o je̱ne̱ ndol’a Yehova e?

¹¹ Ná wongwane̱ bana bo̱ngo̱ o je̱ne̱ ndol’a Yehova, we ná o kwalea ońola mbadi ńama jita i mombweano̱ bana babu. (Mat. 23:37) We pe̱ ná o kwalea ońola ńai na ńai a mambo i mabwese̱ biso̱ muńe̱nge̱ di maso̱no̱ o bewekedi. Karina ńena di kwaledino̱ omo̱ń mo̱ ná: “Di ta be̱ je te̱ dangwa o ngea, ńango am a ta a langwea mba ná na te̱me̱ nde na make ne̱ni mbonji te̱ ńeno̱ diwengisan na nipe̱pe̱, na ne̱ni mpesa mao mu malee̱no̱ ná Yehova a to̱ndi biso̱. Nate̱na o nin we̱nge̱, na dia na mano̱ngo̱ ponda o jombwa mbonji na maka pe̱ miso̱no̱ mao na diwengisan o mbadi i longedino̱. Mbonji i dia i mabola ná no̱nge̱le̱ ná Yehova a to̱ndi biso̱ jita.”

12. Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ bana babu o je̱ne̱ dibie̱ la Loba e? (Myenge 139:14) (Ombwa pe̱ duta.)

¹² Ongwane̱ bana bo̱ngo̱ o je̱ne̱ dibie̱ la Loba. Yehova e dibie̱ jita buka biso̱. (Rom. 11:33) K’eyembilan, we ná o langwea mun’ango̱ ne̱ni madiba ma mondeano̱ o timba mawindi ma mo̱ń na ne̱ni ma mawindi ma malane̱no̱ madiba o ńai na ńai a bepolo, na bo̱bise̱ la ńolo. (Hiob 38:36, 37) We pe̱ ná o kika ne̱ni ńolo e longedino̱ o mbad’a betańsedi. (Langa Myenge 139:14.) Maka ne̱ni Vladimir, sango a muna mō̱ a bolino̱ nika. Mo̱ ná: “Buńa bō̱, mun’asu ńa mome a kwedi na medi mao na mo̱ a ke̱ye̱. Ombusa mińa to̱ mininga, ebango ao e bo̱i. Biso̱ na munj’am di tele̱ye̱ mo̱ ná Yehova a weki ńol’asu ńai ńeno̱ ná e ja bwam na mo̱me̱ne̱. Di langwedi mo̱ ná nik’e si mapo̱ye̱ mambo mena bato ba benama ba mapo̱ngo̱no̱. K’eyembilan, mutoa mu si mapo̱ngulane̱ mo̱me̱ne̱ ombusa aksidan. Nika ńongwane̱ mun’asu o so̱ṅtane̱ ne̱ni Yehova eno̱ dibie̱.”

13. Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ bana babu o je̱ne̱ ngiń’a Loba e? (Yesaya 40:26)

¹³ Yehova a mabaise̱ biso̱ ná jombwe mo̱ń, nde di keke dutea ne̱ni ngiń’ao ńa betańsedi e mabolano̱ ná ngengeti i je o epol’ao. (Langa Yesaya 40:26.) We ná o baise̱ bana bo̱ngo̱ ná bombwe mo̱ń, nde ba keke dutea ońola nje beno̱ je̱ne̱. Maka nje munańango mō̱ ńe o Taiwan a kwalino̱ jombwea ponda a tano̱ muna. Mo̱ ná: “Buńa bō̱, ńango am alane̱ mba o miyenga etum na mundi; bulu di we̱li je̱ne̱ ngengeti jita o mo̱ń ebanja di ta etum na mwaye ma mundi. Nik’e ta nde ponda na tano̱ na lembe̱ mińakisan ma mako̱m mam, na tano̱ pe̱ na baise̱ mbame̱ne̱ nga na me̱nde̱ benga be̱ Yehova jemea. Ńango am a tute̱le̱ mba o dutea ońola ngińa ńena Yehova a bolane̱no̱ o weka yi ngengeti ye̱se̱, na o jo̱nge̱le̱ ná Yehova e pe̱ ná a bolane̱ ni ngińa o jongwane̱ mba o lembe̱ to̱ njika mitakisan. Ombusa mba dutea ońola ngengeti bo bulu, nik’e boli mba ńo̱ngi o bata bia Yehova na jouse̱ pe̱ bedomsedi na no̱ngino̱ o bolea mo̱.”

14. Ne̱ni bayedi beno̱ ná ba bolane̱ mambo mena Yehova a wekino̱, o jongwane̱ bana babu o je̱ne̱ ná e nde Loba la bonam e?

¹⁴ Mambo mena Yehova a wekino̱ ma malee̱ ná e muńe̱nge̱, a mapula ná biso̱ pe̱ di bwe muńe̱nge̱. Bamabie̱ ba maki ná ńama jita i to̱ndi joka loko, name̱ne̱ pe̱ na lono̱n na sue. (Hiob 40:20) Mo̱ bana bo̱ngo̱ ba yo̱ki yo̱ lo̱ ke̱ be̱n ńama e moka loko e? Pondapo̱ be ná ba bola nika ke̱ be̱n mun’a singi ńena ńe o bupe̱ bo̱l to̱ bana ba mbo̱ ba masungane̱ lambo. Ngedi nipe̱pe̱ o me̱ne̱no̱ bana bo̱ngo̱ ba mayo̱ lo̱ ke̱ be o jombwa ńama e moka loko, o̱nge̱le̱ babo̱ ná di mabolea nde Loba la bonam.​—1 Tim. 1:11.

15. Nje ye ná yongwane̱ bayedi o bia nje bana babu ba mo̱nge̱le̱no̱ e? (Minia 20:5) (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁵ Ponda iwo̱, ye ná e be̱ bayedi ndutu o bola ná bana babu ba langweye babo̱ mitakisan ba be̱nno̱. We te̱ o be bete̱medi, ye ná e pula ná o bie toa o mo̱nge̱le̱ ma  bana bo̱ngo̱. (Langa Minia 20:5.) Bayedi bō̱ ba mawe̱le̱ bola nika na bo̱bise̱ la ńolo ke̱ be o miyenga na bana babu. Ońola nje e? Njo̱m po̱ ńe nde ná o ni ponda, mambo mena me ná ma po̱ pungwa bana na bayedi ma titi jita. Masahiko, sango a bana mō̱ ńe o Taiwan, a mabola njo̱m nipe̱pe̱: “Ponda di malano̱ o miyenga na bana basu, e be̱ o jondea o midongo to̱ dangwa be̱be̱ na munja, bana basu ba yo̱ki bata telame̱. Ye so̱ biso̱ lambo di bo̱bi o tute̱le̱ babo̱ o langwea biso̱ nje ba mo̱nge̱le̱no̱.” Katya ńena di mákwaleano̱ mo̱ ná: “Ombus’esukulu, ńango am a ta be̱ alane̱ mba o mōnda ma mpesa. O y’epol’a pī, e ta mba lambo di bo̱bi o langwea mo̱ nje e tombi o esukulu to̱ nje e ta e takise̱ mba.”

16. Ne̱ni mbia meno̱ ná mi tombise̱ pond’a bwam mi bwa pe̱ muńe̱nge̱ niponda meno̱ o bepolo owe̱ni mambo Yehova a wekino̱ meno̱ e?

¹⁶ Mambo mena Yehova a wekino̱ me pe̱ ná ma tindea belongi ba mbia epolo o tombise̱ ponda mwemba na bwa pe̱ muńe̱nge̱, nje yena e mouse̱ mulatako oteten abu. Bibe̱l e makwala ná di be̱n “ponda ońola lo̱” na “ponda ońola ngando,” to̱ ońola loko. (Mul. 3:1, 4) Yehova a weki bepolo ba mpesa o wase, owe̱ni jeno̱ ná di bola mambo mena di to̱ndino̱. Mbia jita mi to̱ndi wala mwemba o pe̱pe̱le̱ myonda ma mpesa, o jombwa ńama, to̱ o jombwa se̱pe̱. Bana bō̱ ba to̱ndi ńa mīla na joka loko o mōnda ma mpesa, jombwa ńama, to̱ ńo̱ye̱ o tongo to̱ o munja. E se̱ mambo jita jeno̱ ná di bwane̱ muńe̱nge̱ niponda jeno̱ o ’boko, di dingabe̱le̱no̱ pe̱ na mambo mena Yehova a wekino̱ e!

17. Ońola nje bayedi bangame̱nno̱ jongwane̱ bana babu o bwane̱ mambo mena Yehova a wekino̱ muńe̱nge̱ e?

¹⁷ O was’a peńa, bayedi na bana ba me̱nde̱ bwane̱ mambo mena Yehova a wekino̱ muńe̱nge̱, buka tatan. Diwengisan na we̱nge̱, di si me̱nde̱ be̱ne̱ njo̱m to̱ po̱ o bwa ńama bo̱ngo̱; to̱ mo̱ pe̱ i si me̱nde̱ bwa biso̱ bo̱ngo̱. (Yes. 11:6-9) Di me̱nde̱ bwane̱ mambo mena Yehova a wekino̱ muńe̱nge̱ o bwindea. (Mye. 22:27) Nde a bayedi, lo s’enge̱le̱ nate̱na ni ponda obiana lo mongwane̱ bana bańu o botea bwane̱ bewekedi muńe̱nge̱. Lo bolane̱ te̱ bewekedi o lee̱ bana bańu mambo jombwea Yehova, ye̱ke̱i te̱ babo̱ pe̱ ba me̱nde̱ be̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ na kiṅe̱ David nu langwedi Yehova ná: “To̱ lambo . . . di titi, lena di wan bebolo bo̱ngo̱.”​—Mye. 86:8.