1-2. O si bedi te̱ be̱ be̱be̱ ońola dubise̱, ońola nje o s’angame̱nno̱ bo̱bo̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

 YE̱TE̱NA o be̱n ńo̱ngi o dubisabe̱, ke̱ nika ńe nde lambo la bwam. Mo̱ we so̱ be̱be̱ e? O mo̱nge̱le̱ te̱ ná we be̱be̱, na ná batudu pe̱ ba mo̱nge̱le̱ nde mulemlem, o si suba dubisabe̱ ponda epolo e me̱nde̱no̱ je̱ne̱ne̱. O boli te̱ nika, o me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱ le bonam o ebol’a Yehova.

² Nde nje bola yete̱na moto a langwedi wa ná wangame̱n bata ńaka obiana o madubisabe̱, to̱ ná wame̱ne̱ o memba nika e? O si bo̱bo̱. We ná o ńaka ná o we̱le̱ po̱ngo̱ di tanga la mweńa, e be̱ ná we eso̱mbe̱ to̱ ke̱m.

3. Nje muboled’a janea ńa Etiopia mō̱ a baise̱no̱ Filipo e, njika myuedi pe̱ nik’e matute̱le̱no̱ o baise̱ e? (Bebolo 8:36, 38)

³ Langa Bebolo 8:36, 38. Muboled’a janea ńa Etiopia a baise̱ Filipo ná: “Nje e meke̱ mba o dubisabe̱ e?” Nu mot’a Etiopia a ta a be̱ne̱ ńo̱ngi o dubisabe̱, nde a ta so̱ be̱be̱ na mbale̱ ońola di tanga la mweńa e?

4. Ne̱ni mot’a Etiopia a lee̱le̱no̱ ná ńo̱ng’ao e ta nde ná a benge jokwa e?

⁴ Nu mot’a Etiopia a ta nde “a po̱ o Yerusalem o jowe̱.” (Bebolo 8:27) Ye̱ke̱i te̱ a ta nde embon a jowe̱ la Bajū. Penda to̱ po̱ e titi ná a ta a májokwa mambo jombwea Yehova o Betiledi ba Bonahebe̱r. Nde a ta te̱ nde a pula bata jokwa. Mo̱ o dia we o jo̱nge̱le̱ nje nu moto a tano̱ a bola, ponda Filipo a dongame̱nno̱ mo̱ o ngea e? A ta a langa betiledi ba muto̱ped’a mudī Yesaya. (Bebolo 8:28) Nik’e ta nde belēdi ba njiba. Nu muboled’a janea a si suedi o belēdi be wam; ńo̱ng’ao e ta nde ná a benge jokwa.

5. Ne̱ni mot’a Etiopia a bolane̱no̱ nje a tano̱ okwa e?

⁵ Nu moto a ta nde muboled’a janea ńa mweńa ńa Kandake, ńango a mundi ńa Etiopia; mo̱ nde a ta “mombwed’a bema bao be̱se̱.” (Bebolo 8:27) A ta so̱ nde moto nu walame̱n jita. Nde a ta a no̱ngo̱ ponda o jowe̱ Yehova. A si ta okwa mbale̱ buka te̱; a ta pe̱ a we̱le̱ o ebolo nje a tano̱ okwa. Ońola nika nde a po̱ngino̱ di lo̱ndo̱ la bwaba jasumwe̱ o Etiopia wala o tempe̱l o Yerusalem o jowe̱ Yehova. Di lo̱ndo̱ di no̱ngo̱ne̱ mo̱ ponda na mo̱ni jita, nde a ta be̱be̱ o bola nje ye̱se̱ e mapule̱ ná owe̱ Yehova.

6-7. Ne̱ni ndol’a mot’a Etiopia ońola Yehova e batino̱ ńaka e?

⁶ Nu mot’a Etiopia oko mbal’a mweńa iwo̱ ya peńa tongwea na Filipo, k’eyembilan ná Yesu nde a ta Mesia. (Bebolo 8:34, 35) Ye̱ke̱i te̱ nu muboled’a janea a ta muńe̱nge̱ jita o bia nje Yesu a bolino̱ ońol’ao. Nje a bolino̱ ombusa nika e? A wusa tika be̱ embon edube ya jowe̱ la Bajū. Nde ndol’ao ońola Yehova na Mun’ao e bati ńaka. Na nik’e tute̱le̱ mo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa ba dubisabe̱ o be̱ mokwed’a Yesu Kristo. Filipo e̱nno̱ ná nu moto e be̱be̱ ońola dubise̱, a dubise̱ nde mo̱.

⁷ O bupe̱ te̱ eyembilan a mot’a Etiopia, nika ńe ná ńongwane̱ wa o boṅsane̱ ońola dubise̱. Wa pe̱ o me̱nde̱ we̱le̱ baise̱ na mbaki ńe̱se̱ ná: “Nje e meke̱ mba o dubisabe̱ e?” Jombweye so̱ ne̱ni weno̱ ná o bola milemlem ma mambo mena nu mot’a Etiopia a bolino̱: A bengi jokwa, a we̱le̱ o ebolo nje a tano̱ okwa, a bengi pe̱ bola ná ndol’ao ońola Loba e ńake.

8. Bupisane̱ Yohane 17:3, nje wangame̱nno̱ bola e?

⁸ Langa Yohane 17:3. Mo̱ ben byala ba Yesu nde bongwane̱ wa o no̱ngo̱ bedomsedi ba jokwa Bibe̱l e? Mo̱ nde bongwane̱ jita lasu. Nde, be byala be mapula pe̱ kwala ná jangame̱n benga jokwa e? E. To̱ buńa di si me̱nde̱ jembe̱ o jokwa ‘bia Loba la mbale̱ mō̱ me̱ne̱.’ (Mul. 3:11) Di me̱nde̱ benga jokwa o bwindea. Etum te̱ di me̱nde̱no̱ jokwa, nika pe̱ nde di me̱nde̱no̱ bata sisea be̱be̱ na Yehova.—Mye. 73:28.

9. Nje jangame̱nno̱ bola ombusa biso̱ jokwa belēdi baboso ba Bibe̱l e?

⁹ Di mapula te̱ bia Yehova, di mabotea nde na jokwa mambo ma wam. O leta lao a tiledino̱ Bonahebe̱r, ńamuloloma Paulo a bele̱ ma mambo ná “belēdi  baboso.” A si ta a pula kwala ná “mambo maboso ma belēdi” ma titi mweńa; nde a kobisane̱ nde mo̱ na mańo̱ngo̱ mwe̱nge̱ ma muna mu mano̱ngo̱no̱. (Bon. 5:12; 6:1) Nde ome̱le̱ pe̱ kriste̱n ye̱se̱ ná i si suea o belēdi baboso, nde ná yokwe mbal’a njiba y’Eyal’a Loba. Mo̱ o be̱n ńo̱ng’a jokwa belēdi ba njiba ba Bibe̱l e? Mo̱ o mapula o bata ńaka, o bata bia mambo jombwea Yehova na mwano mao e?

10. Ońola nje yeno̱ bato bō̱ ndutu o jokwa e?

¹⁰ Jokwa di titi lambo di wam ońola jita lasu. Ne̱ni wa o me̱ne̱no̱ jokwa e? Niponda o tano̱ o esukulu, mo̱ woko o langa na jokwa o mbad’a bwam e? Mo̱ o ta we̱ne̱ jokwa ka lambo la bwam na le pe̱ muse̱ṅ e? Nga o timbi nde je̱ne̱ wame̱ne̱ ka moto ńena nu titi ná nu we̱le̱ jokwa e? Yete̱na e, o titi wame̱ne̱ mō̱. E be̱ to̱ ne̱, Yehova e ná ongwane̱ wa. E ke̱nge̱nge̱, mo̱ pe̱ nde e Mulēdi nu buki be̱se̱.

11. Nje e malee̱ ná Yehova nde e “Mulēdi nunde̱ne̱” e?

¹¹ Yehova a kwali ná e nde “Mulēd’ango̱ nunde̱ne̱.” (Yes. 30:20, 21; nwt-F) E nde Mulēdi ńe we̱lisane̱, muyao, nu maso̱ṅtane̱ pe̱ wa. A mombwa nde nje ye bwam omboa bautu bao. (Mye. 130:3) A si mabaise̱ pe̱ to̱ biso̱ tomtom nje di titino̱ ná di we̱le̱ bola. O si dimbea ná mo̱ nde a weki bo̱ngo̱ bo̱ngo̱, bwena bwe nde jabea di mubisane̱. (Mye. 139:14) Di wekabe̱ nde na ńo̱ng’a jokwa. Muweked’asu a mapula ná di benge jokwa o bwindea, di bwane̱ pe̱ nika muńe̱nge̱. Ye so̱ dibie̱ ná di “bwe ńo̱ngi” ońola mbale̱ ye o Bibe̱l, botea tatan. (1 Pet. 2:2) Te̱se̱ mambo ma po̱le̱ weno̱ ná o londise̱, o be̱ne̱ pe̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ o langa na jokwa Bibe̱l. (Yos. 1:8) Na jongwane̱ la Yehova, o me̱nde̱ bata bwane̱ bolanga na jokwa l’Eyal’ao muńe̱nge̱.

12. Ońola nje jangame̱nno̱ jokwa longe̱ la Yesu n’ebol’ao ya dikalo e?

¹² Be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ o dutea ońola longe̱ la Yesu n’ebol’ao ya dikalo. Ná di boleye Yehova, ye mweńa jita ná di bupe̱ matanga ma Yesu ná batabata, sepo̱n o nin pond’a bobe. (1 Pet. 2:21) Yesu a si wutane̱ bokwedi bao ná ba me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan. (Lukas 14:27, 28) Nde a ta mbaki ná ba me̱nde̱ we̱le̱ buka mo̱, ka nje te̱ mo̱ a bolino̱. (Yohane 16:33) Okwa longe̱ la Yesu bwambwam, te̱se̱ pe̱ ná o membilane̱ mo̱ o longe̱ lo̱ngo̱ la buńa te̱.

13. Nje wangame̱nno̱ benga baise̱ Yehova e, ońola nje pe̱ e?

¹³ Di be̱n te̱ so̱ṅtane̱ buka te̱, nik’e si dongame̱n. Janda laboso la so̱ṅtane̱ le nde ná longwane̱ biso̱ o bata bia Yehova, o to̱ndo̱ mo̱ na dube̱ pe̱ mo̱. (1 Kor. 8:1-3) Nika weno̱ benga jokwa, o si wo̱lo̱ baise̱ Yehova ná a bateye wa dube̱. (Lukas 17:5) A si masuba jalabe̱ i ńai a mika. Dube̱ la mbale̱ lena di se̱medi o so̱ṅtane̱ la mbale̱ la Loba lasu di me̱nde̱ tute̱le̱ wa o ebolo.—Yak. 2:26.

14. Ne̱ni ńamuloloma Petro a lee̱no̱ mweńa ma we̱le̱ o ebolo nje di mokwano̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁴ Ńamuloloma Petro a lee̱ ná ye mweńa jita ná bokwedi ba Kristo ba benge we̱le̱ o ebolo nje ba mokwano̱. Ońola nika, a bolane̱ myango ma Noa. Yehova a ta a langwea Noa ná a mawana mpupe o ńamse̱ bato ba bobe ba ta o ni ponda. Bia ná mpupe mu me̱nde̱ po̱, di si ta di dongame̱n ná Noa na mbia mao ba sungabe̱. Maka ná Petro a ta nde a kwalea  ońola pambo a ponda oboso ba mpupe, “niponda elimbi e tano̱ e longabe̱.” (1 Pet. 3:20) Noa na mbia mao ba lee̱ ná ba we̱le̱ o ebolo nje ba tano̱ bokwa na Loba, ebanja ba longi elimbi ende̱ne̱. (Bon. 11:7) Ombusa nika, Petro a langisane̱ nje Noa a bolino̱ na dubise̱, a tili ná: “Nika ńe nde eyembilan ońola dubise̱ lena di mongise̱ bińo̱ tatan.” (1 Pet. 3:21) Je so̱ ná di langisane̱ nje weno̱ bola tatan o boṅsane̱ ońola dubise̱ n’ebolo Noa na mbia mao ba bolino̱ mimbu jita o longa elimbi. Njika mambo wangame̱nno̱ bola ná o be̱ be̱be̱ ońola dubise̱ e?

15. Ne̱ni di malee̱no̱ ná jate̱le̱ na mbale̱ e?

¹⁵ Lambo diwo̱ jangame̱nno̱ se̱le̱ bola le nde ná jate̱le̱ na mbale̱ na myobe masu. (Bebolo 2:37, 38) Jate̱le̱ te̱ na mbale̱, di mawana mawengisan ma mapule̱ o longe̱ lasu. Mo̱ o májembe̱ o bola mambo Yehova a si to̱ndino̱, ka musonje, ńo̱ la sika to̱ to̱po̱ byala ba bobe e? (1 Kor. 6:9, 10; 2 Kor. 7:1; Efe. 4:29) Yete̱na o dia o mabola ma mambo, bola me̱se̱ ná o wane mawengisan ma mapule̱. Kwala na mutombise̱ jokwa lo̱ngo̱ to̱ baise̱ batudu ba mwemba mo̱ngo̱ jongwane̱ na malea. We te̱ eso̱mbe̱ na ná o dia o maja omboa bayedi bo̱ngo̱, baise̱ babo̱ ná bongwane̱ wa o jese̱le̱ bede̱mo ba bobe bena be ná beka wa ná o si dubisabe̱.

16. Njika bebolo ba mudī jangame̱nno̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ o bola e?

¹⁶ Ye pe̱ mweńa ná o ko̱lo̱ngo̱ne̱ no̱ngo̱ dongo o bebolo ba mudī. Oteten a be bebolo o be̱n jukea la ndongame̱n na bola la malabe̱ oten. (Bon. 10:24, 25) Ponda pe̱ o mabe̱no̱ ńai ni dongame̱n o te̱ dikalo na mwemba, bola nika ponda ye̱se̱. O ko̱lo̱ngo̱ne̱ te̱ no̱ngo̱ dongo o ebol’a dikalo, o me̱nde̱ bata bwane̱ mo̱ muńe̱nge̱. (2 Tim. 4:5) Yete̱na we eso̱mbe̱ na ná o dia o maja omboa bayedi bo̱ngo̱, baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ bayedi bam bangame̱n jo̱nge̱le̱ mba ponda ye̱se̱ ná nukeye o ndongame̱n to̱ ná na te̱ dikalo e? Nga na mabola nika na mbame̱ne̱ e?’ O mabola te̱ ma mambo na wame̱ne̱, o malee̱le̱ nde ná o be̱nedi Yehova Loba dube̱ na ndolo, na ná o matimbise̱le̱ pe̱ mo̱ masoma  ońola nje a maboleano̱ wa. Be bebolo be malee̱ nde ná o “dube̱ Loba,” be pe̱ nde mabea o mabolano̱ Yehova. (2 Pet. 3:11; Bon. 13:15) Mabea me̱se̱ di mabolano̱ na mulema mwe̱se̱, esibe̱ mińakisan, ma mabwese̱ Loba lasu muńe̱nge̱. (Ombwa 2 Korinto 9:7.) Di mabola nde ma mambo ebanja je muńe̱nge̱ o bola Yehova nje ye̱se̱ di be̱nno̱.

17-18. Njik’ede̱mo a mweńa e me̱nde̱ jongwane̱ wa o po̱ngo̱ matanga ma malane̱ o dubise̱ e, ońola nje pe̱ e? (Minia 3:3-6)

¹⁷ Nika weno̱ po̱ngo̱ matanga ma malane̱ o dubise̱, o me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan. Bato bō̱ be ná ba yo̱ye̱ wa ońola dube̱ lo̱ngo̱ la peńa; be ná na mo̱me̱ne̱ ba te̱nge̱ne̱ wa to̱ takise̱ wa. (2 Tim. 3:12) We te̱ po̱ngo̱ miwe̱n o buka ede̱mo a bobe ewo̱, ye ná e po̱ ná o ko̱ pe̱te̱. Ye pe̱ to̱ ná e po̱ ná o bo̱be to̱ ná o linge ońolana o mo̱nge̱le̱ ná o si me̱nde̱ we̱le̱ londise̱ matanga ma mapule̱ ná o dubisabe̱. Nje ye ná yongwane̱ wa o benga po̱ngo̱ miwe̱n e? Ede̱mo a mweńa: ndolo ońola Yehova.

¹⁸ Ndol’ango̱ ońola Yehova nde ńe ede̱mo a bwam e buki be̱se̱ weno̱ ná o be̱ne̱. (Langa Minia 3:3-6.) O to̱ndi te̱ Loba na mulema mwe̱se̱, nika ńe ná ńongwane̱ wa o buka mitakisan ma longe̱. Bibe̱l e yo̱ki kwalea ońola ndol’a jemea ńa Yehova ońola baboledi bao. Nik’e mapula nde kwala ná a si me̱nde̱ caka baboledi bao to̱ buńa. (Mye. 100:5) O wekabe̱ nde o bowan ba Loba. (Bbot. 1:26) Ne̱ni wa pe̱ weno̱ ná o lee̱le̱ ni ńai a ndolo e?

19. Ne̱ni weno̱ ná o bata timbise̱le̱ masoma ońola nje ye̱se̱ Yehova a boledino̱ wa e? (Galatia 2:20)

¹⁹ Botea na timbise̱le̱ Yehova masoma. (1 Tes. 5:18) Buńa te̱, baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ mba ndolo e?’ Ombusa nika, timbise̱le̱ Yehova masoma o muka, o tube mambo mō̱ a boledino̱ wa. So̱ṅtane̱ ná Yehova a mabolea nde wa mambo ma bwam ońolana a to̱ndi wa, ka nje te̱ ńamuloloma Paulo a timbino̱ so̱ṅtane̱. (Langa Galatia 2:20.) Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ mba pe̱ na mapula lee̱le̱ mo̱ ná na to̱ndi mo̱ e?’ Ndol’ango̱ ońola Yehova e me̱nde̱ jongwane̱ wa o benga te̱nge̱ne̱ mikekisan na tongwe̱le̱ pe̱ o lembe̱ mitakisan. E me̱nde̱ tute̱le̱ wa o  benga no̱ngo̱ dongo o bebolo ba mudī, ná o lee̱le̱ ndolo o be̱nedino̱ Sango ango̱ buńa na buńa te̱.

20. Nje ye bake̱ la ńolo e, ońola nje pe̱ be bedomsedi beno̱ mweńa e?

²⁰ Na ponda, ndol’ango̱ ońola Yehova e me̱nde̱ tute̱le̱ wa o kane̱ muka ma tobotobo. O me̱nde̱ bake̱ Loba longe̱ lo̱ngo̱. Bia ná ponda o mabake̱no̱ wame̱ne̱ na Yehova, o mabe̱ne̱ din dipita la betańsedi le nde ná, o mabe̱ne̱be̱ nde na mo̱ o bwindea. Ponda o mabake̱no̱ wame̱ne̱ na Yehova, o makakane̱ nde o bolea mo̱ e be̱ o pond’a bwam to̱ o pond’a bobe. Di kakane̱ di mapo̱ngo̱be̱ pe̱ nde ngedi po̱ ońola ye̱se̱. Ye mbale̱ ná bake̱ la biso̱me̱ne̱ na Yehova le nde bedomsedi bende̱ne̱. Dutea te̱ ná o longe̱ lo̱ngo̱ o me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi jita, bō̱ be me̱nde̱ pe̱ be̱ bwam jita; nde oteten a be bedomsedi be̱se̱, to̱ bō̱ be si me̱nde̱ buka be ba bake̱ la wame̱ne̱ na Yehova. (Mye. 50:14) Satan a me̱nde̱ keka bo̱bise̱ ndolo o be̱nedino̱ Sango ango̱, na dipita ná o si me̱nde̱ pe̱ be̱ mo̱ jemea. O s’ese̱le̱ ná Satan a tongwe̱le̱ tomtom! (Hiob 27:5) Ndolo ninde̱ne̱ ońola Yehova e me̱nde̱ jongwane̱ wa o benga bolea mo̱ ka nje te̱ o kakane̱no̱ mo̱, e me̱nde̱ pe̱ bola ná o bate sisea be̱be̱ na Sango ango̱ ńe o mo̱ń.

21. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná dubise̱ le nde bebotedi, seto̱ su e?

²¹ Ombusa wa bake̱ wame̱ne̱ na Yehova, langwea batudu ba mwemba mo̱ngo̱ ná o mapula dubisabe̱. Nde o si dimbea ná dubise̱ le nde bebotedi, seto̱ su. Le nde bebotedi ba longe̱ o ebol’a Yehova. Ouse̱ so̱ ndolo o be̱nedino̱ Sango ango̱ botea tatan. Te̱se̱ mambo weno̱ ná o bola ná ndol’ango̱ e bate ńaka buńa na buńa te̱. Mambo ka ma nde ma me̱nde̱ walane̱ wa o dubise̱. Bo buńa bo me̱nde̱ nde be̱ buńa ba muńe̱nge̱ munde̱ne̱. Nde nika ńe̱se̱ ńe nde bebotedi. Ndol’ango̱ ońola Yehova na ońola Mun’ao e benge so̱ ńaka o bwindea!