1. Nje e matape̱ bato jita bena ba mukeye̱ o ndongame̱n asu e? (Ombwa pe̱ duta.)

 DUTEA te̱ ná babaedi bō̱ bukedi o ndongame̱n abu ńaboso o ndabo a Janea ńa Mboṅ a Yehova. Mbad’a bwam ba kasabe̱no̱ na ndolo ńena be̱nno̱ oteten a belongi ba mwemba ba tapi babo̱ jita. Ke̱ ba nitimba ombo’abu, muto a langwedi mom’ao ná: “Mboṅ a Yehova ye diwengisan na bane̱, nde o mbad’a bwam.”

2. Nje e boli ná bō̱ ba so̱nje e?

² Ndolo ńena ńe oteten a baboledi ba Yehova ńe tobotobo. Nde Mboṅ a Yehova i titi ke̱nge̱nge̱. (1 Yohane 1:8) Nik’e mabola so̱ ná etum te̱ di mabatano̱ bia belongi ba mwemba, nika pe̱ nde jeno̱ ná di bata bia mabo̱bo̱ mabu. (Rom. 3:23) Nje ye bobe ye nde ná bō̱ bese̱le̱ ná mawuse̱ ma bane̱ ma so̱njise̱ babo̱.

3. Nje e mabole̱ ná bembe bokwedi ba Yesu ba mbale̱ e? (Yohane 13:34, 35)

³ Ombwa pe̱te̱ text ni masue̱le̱ din jokwa. (Langa Yohane 13:34, 35.) Nje e mabole̱ ná bembe bokwedi ba Kristo ba mbale̱ e? Ndolo, seto̱ be̱ la ke̱nge̱nge̱. Maka pe̱ ná Yesu a si kwali ná: ‘Nika nde lo me̱nde̱no̱ jemba ná le bokwedi bam.’ A kwali nde ná: “Nika nde be̱se̱ ba me̱nde̱no̱ jemba ná le bokwedi bam.” Yesu a lee̱ so̱ nde ná bokwedi bao name̱ne̱ pe̱ na ba bena ba titi o mwemba, ba me̱nde̱ nde jemba bokwedi bao ba mbale̱ tongwea na ndol’a mbale̱ ba maleane̱le̱no̱ mō̱ na nune̱.

4. Nje bato bō̱ beno̱ ná ba pula bia jombwea kriste̱n a mbale̱ e?

⁴ Bato bō̱ bena ba titi Mboṅ a Yehova be ná ba baise̱  babo̱me̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni ndolo e mabolano̱ ná bembe bokwedi ba Yesu ba mbale̱ e? Ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ bamuloloma bao ndolo e? Ne̱ni pe̱ jembilane̱ Yesu we̱nge̱ e?’ Ye bwam ná Mboṅ a Yehova i duteye ońola malabe̱ ma mi myuedi. Bola la nika le ná longwane̱ biso̱ o bata lee̱le̱ ndolo, tobotobo ke̱ mō̱ ńasu a wusane̱ nupe̱pe̱.—Efe. 5:2.

5. Tele̱ye̱ byala ba Yesu bena be maso̱be̱ o Yohane 15:12, 13.

⁵ Yesu a lee̱ ná bokwedi bao ba me̱nde̱ to̱ndo̱ne̱ o mbadi ńe tobotobo. (Langa Yohane 15:12, 13.) Maka ná Yesu anedi babo̱ ná: “To̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱, kana mba na tano̱ na to̱ndo̱ bińo̱.” Nje nik’e mapulano̱ kwala e? Ka nje te̱ Yesu a tele̱ye̱no̱ ombusa ponda, ni ndolo ńe nde ni ńena ni matute̱le̱ kriste̱n o wo̱ o epol’a munasango ao, yete̱na nik’e mapula. b

6. Ne̱ni Eyal’a Loba e malee̱no̱ mweńa ma ndolo e?

⁶ Eyal’a Loba e malee̱ biso̱ ná ndolo ńe mweńa jita. K’eyembilan, bato jita ba to̱ndi bepasi ba Bibe̱l be mabupe̱: “Loba e nde ndolo.” (1 Yohane 4:8) “To̱ndo̱ munaso̱ngo̱ ka wame̱ne̱.” (Mat. 22:39) “Ndolo e madibe̱le̱ dimuti la myobe.” (1 Pet. 4:8) “Ndolo e si be̱n su.” (1 Kor. 13:8) Ben bepasi na bepe̱pe̱ be malee̱ ná bwē ná ye mweńa jita o lee̱le̱ y’ede̱mo a bwam.

7. Ońola nje Satan a titino̱ ná a bola ná bato ba late ba to̱ndo̱ne̱ pe̱ e?

 ⁷ Bato jita ba mabaise̱ ná: ‘Ne̱ni jemba ebas’a mbale̱ e? Bebasi be̱se̱ be makwala ná be malee̱ nde mbale̱, nde nje be bebasi be malee̱no̱ jombwea Loba ye diwengisan.’ Satan a weki jita la bebasi ba mpoṅ, nik’e mabola ná e be̱ bato ndutu o bia njik’ebasi ye ya mbale̱. Nde a titi ná a weka mbia ma bonasango o wase ńe̱se̱ bena ba to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱. Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde e ná a bola nika. Nik’e te̱nge̱n ońolana ndol’a mbale̱ e mawa nde na Yehova; buka te̱ ba bena ba be̱n mudī mao na bonam bao nde be ná ba to̱ndo̱ne̱ na mbale̱. (1 Yohane 4:7) Ońola nika nde Yesu a kwalino̱ ná ndolo nde e me̱nde̱ bole̱ ná bembe bokwedi bao ba mbale̱.

8-9. Ne̱ni ndolo ńe oteten a Mboṅ a Yehova e tapino̱ bato jita e?

⁸ Ka nje te̱ Yesu a bīse̱no̱, bato jita ba we̱li jemba bokwedi bao ba mbale̱ tongwea na ndolo ba maleane̱le̱no̱. K’eyembilan, munasango Yan a dia a mo̱nge̱le̱ jako̱to̱ne̱ laboso ukedino̱, lena di tombi o yal a bo̱l be̱be̱ na mbo’ao. Myo̱di to̱ mininga oboso ba nika, Yan a ta ala o ni yal a bo̱l o jombwa maloko. Mo̱ ná: “Bedangwedi ba bato bena ba ta bukea o di jako̱to̱ne̱ la Mboṅ a Yehova be ta diwengisan jita na be ba bato bena ba ta ba po̱ jombwa maloko. Mboṅ a Yehova i ta i be̱ne̱ bede̱mo na bebo̱tedi ba bwam, bana babu pe̱ ba ta ba be̱ne̱ bedangwedi ba bwam.” A bati ná: “Omo̱ń a nika, ba ta pe̱ bonam na musango; di longe̱ nde na tano̱ na pula. Na si mo̱nge̱le̱ ekwali to̱ ewo̱ e tombi bo buńa, nde na dia na mo̱nge̱le̱ bedangwedi ba Mboṅ a Yehova.” c Ndol’a mbale̱ di be̱nno̱ mō̱ te̱ ońola nune̱ nde e matute̱le̱ biso̱ o be̱ne̱ be bedangwedi. Kana di to̱ndino̱ bonasango na bonańango asu, di malee̱le̱ babo̱ muyao di bola pe̱ babo̱ edube.

⁹ Nika nde munasango John pe̱ e̱nno̱ mambo ponda ukedino̱ o ndongame̱n ao ńaboso; mo̱ ná: “Bato be̱se̱ ba ta muyao, kańena no̱nge̱le̱ ná be nde ke̱nge̱nge̱.” d Myango ka min mi malee̱ ná baboledi ba Yehova nde be kriste̱n ya mbale̱.

10. Njika ponda tobotobo di be̱nno̱ epolo o lee̱le̱ ndol’a mbale̱ e? (Ombwa pe̱ maki.)

¹⁰ Ka nje te̱ di kwalino̱ o bebotedi ba din jokwa, to̱ mō̱ ńasu a titi ke̱nge̱nge̱. Ponda iwo̱ bonasango na bonańango asu be ná ba kwala to̱ bola mambo mena ma malingise̱ biso̱. e (Yak. 3:2) Nik’e bolane̱ te̱, di be̱n epol’a tobotobo o lee̱le̱ ndol’a mbale̱ tongwea na mbadi di mano̱ngo̱no̱ mambo. Njik’eyembilan Yesu a die̱le̱no̱ biso̱ jombwea di to̱ti e?—Yohane 13:15.

11. Njika bede̱mo ba bobe Yakobo na Yohane ba lee̱le̱no̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹¹ Yesu a si ta engane̱ bokwedi bao ná ba be̱ ke̱nge̱nge̱. Nde ongwane̱ babo̱ na ndolo o te̱se̱ mo̱nge̱le̱ mabu na o buka mabo̱bo̱ mabu, ná ba we̱le̱ do̱lisane̱ Yehova. Buńa bō̱, bamuloloma baba nika ńe nde Yakobo na Yohane, ba lom ńango abu o baise̱ Yesu ná a bole babo̱ bepolo baboso o Janea. (Mat. 20:20, 21) Yakobo na Yohane ba lee̱le̱ nde ná ba ta  kumba, na ná ba ta pe̱ ba pula petane̱ bane̱.—Min. 16:18.

12. Mo̱ Yakobo na Yohane̱ buka te̱ nde ba lee̱le̱ bede̱mo ba bobe e? Bola beteledi.

¹² Bo buńa, seto̱ Yakobo na Yohane buka te̱ nde ba lee̱le̱ ná ba ta ba be̱ne̱ bede̱mo ba bobe. Maka nje bane̱ bamuloloma ba bolino̱: “Nde dine̱ dom ba sengino̱ nika, ba ta ba lingane̱ ba bonańango babane̱.” (Mat. 20:24) Je ná di bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná Yakobo na Yohane na bane̱ bamuloloma ba tangi bwam. Yen ebe bane̱ ba langwedi babo̱ ná: ‘Bińo̱ lo mo̱nge̱le̱ nde be̱ ba nja o baise̱ bepolo baboso o Janea e? Seto̱ bińo̱ buka te̱ nde lo boli ebolo na Yesu. Biso̱ pe̱ di dongame̱n o be̱ne̱ bepolo baboso!’ E be̱ to̱ nje bo̱nge̱le̱no̱ to̱ ba kwalino̱, bamuloloma bese̱le̱ ná be bete̱medi beke babo̱ o leane̱le̱ ndolo na muyao.

13. Nje Yesu a bolino̱ oboso ba mabo̱bo̱ ma bamuloloma bao e? (Mateo 20:25-28)

¹³ Nje Yesu a bolino̱ e? A si lingi. A si kwali ná a mala wasa bamuloloma bape̱pe̱ bena ba be̱n bede̱mo ba bwam, bena ba be̱n sibise̱ la ńolo na mbale̱, ba me̱nde̱ pe̱ leane̱le̱ ndolo ponda ye̱se̱. O diwengisan a kwalisane̱ babo̱ na we̱lisane̱, ebanja a ta a bia ná ba mapula bola nje ye bwam. (Langa Mateo 20:25-28.) A bengi lee̱le̱ babo̱ ndolo, to̱ na ne̱ni ba tano̱ ba be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ o tanga o bia nja nu ta nunde̱ne̱ buka be̱se̱ oteten abu.—Marko 9:34; Lukas 22:24.

14. Njika pat’a mo̱nge̱le̱ bato ba tano̱ ba be̱ne̱ o epolo bamuloloma ba Yesu ba kokedino̱ e?

¹⁴ Ye̱ke̱i te̱ Yesu a si dimbedi ná epolo bamuloloma ba kokedino̱ e ta e be̱ne̱ ngińa omo̱ń a bedangwedi babu. (Yohane 2:24, 25) Ba koki nde o wuma yena badiedi ba bebasi ba tano̱ ba lee̱ ná bato be nde mweńa buka te̱ yete̱na ba be̱n bepolo b’edube. (Mat. 23:6; ombwa sinima Les premiers sièges dans les synagogues o maki ma jokwa ma Mateo 23:6 o La Bible. Traduction du monde nouveau.) Badiedi ba bebasi ba ta pe̱ bo̱nge̱le̱ ná ba petane̱ bane̱. f (Lukas 18:9-12) Yesu a ta a bia ná ma mo̱nge̱le̱ ma wusa be̱ne̱ ngińa omo̱ń a mbadi bamuloloma ba tano̱ be̱ne̱ babo̱me̱ne̱ na bato bape̱pe̱. (Min. 19:11) A si ta o̱nge̱le̱ ná bokwedi bao ba si me̱nde̱ po̱ngo̱ mawuse̱ tomtom, a ta pe̱ we̱lisane̱ na babo̱ ke̱ ba wusi. A ta a bia ná ba mapula bola nje ye bwam; ongwane̱ so̱ babo̱ o bata sa sibise̱ la ńolo na lee̱le̱ pe̱ bane̱ ndolo, o mulopo ma wasa petane̱ babo̱.

15. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o nje e tombi oteten a Yakobo, Yohane na bane̱ bokwedi e?

¹⁵ Je ná di busane̱ belēdi jita o nje e tombi oteten a Yakobo, Yohane na bane̱ bokwedi. Ye mbale̱ ná ba si boli bwam ponda ba baise̱no̱ bepolo baboso o Janea. Nde to̱ bane̱ bokwedi pe̱ ba si boli bwam ebanja bese̱le̱ ná nik’e wane diwanje̱ oteten abu. Nde Yesu mo̱, a lee̱le̱ 12 la bamuloloma bao be̱se̱ ndolo na muyao. Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Nje ye mweńa e titi buka te̱ nje bane̱ ba mabolano̱, nde mbadi ńena biso̱ pe̱ di mano̱ngo̱no̱ mambo ke̱ ba po̱ngi mawuse̱. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ e? Di lingane̱ te̱ munasango mō̱, je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná: ‘Ońola nje nje a bolino̱ e lingise̱no̱ mba nate̱na o di dikala e? Mo̱ nik’e si malee̱ nde ná na be̱n bo̱bo̱ diwo̱ lena nangame̱nno̱ buka e? Mo̱ ye ná e be̱ ná moto nu lingise̱ mba e o lembe̱ bete̱medi ba ndutu teten a ponda e? To̱ e be̱ nde ná na mo̱nge̱le̱ ná na be̱n bwam o linga, mo̱ ne ná na lakise̱ nu moto o lee̱ ná na to̱ndi mo̱ na mbale̱ e?’ Di maleane̱le̱ te̱ ndolo mō̱ na nune̱, di mabamse̱ nde ná je nde bokwedi ba Yesu ba mbale̱.

16. Njika belēdi bepe̱pe̱ di mabusane̱no̱ o eyembilan a Yesu e?

¹⁶ Eyembilan a Yesu e malee̱ pe̱ biso̱ ná jangame̱n keka o so̱ṅtane̱ bonasango na bonańango asu. (Min. 20:5) Yesu a ta a langa milema. Biso̱ di titi ná di bola nika. Nde je ná di lee̱le̱ bonasango na bonańango asu we̱lisane̱ ke̱ ba boli lambo lena di lingise̱ biso̱. (Efe. 4:1, 2; 1 Pet. 3:8) Je ná di we̱le̱ bola nika na bo̱bise̱ la ńolo yete̱na di bati o bia babo̱. Jombweye eyembilan ewo̱.

17. Nje muboled’ebondo mō̱ a tombwane̱no̱ ponda a batino̱ bia munasango mō̱ e?

¹⁷ Muboled’ebondo mō̱ ńena nu ta nu bolea o Afrika ńa Jedu a ta o̱nge̱le̱ ná munasango mō̱ ńa mwemba mō̱ a tano̱ a pe̱pe̱le̱ a si ta muyao. Nje nu muboled’ebondo a bolino̱ e? Mo̱ ná: “O mulopo ma samba nu munasango, na no̱ngi nde bedomsedi ba wasa bia mo̱ bwam.” Nu  muboled’ebondo a tombise̱no̱ ponda na nu munasango, a so̱ṅtane̱ ne̱ni nu munasango a kokedino̱ na njika ngińa mbadi a kokedino̱ e be̱nno̱ omo̱ń a mulatako mao na bato bape̱pe̱. Nu muboled’ebondo a mabata ná: “Ponda na so̱ṅtane̱no̱ nate̱na o njika dikala e tano̱ mo̱ ndutu o wana mawengisan ná a we̱le̱ sisea be̱be̱ na bane̱, na nje ye̱se̱ a tano̱ a mábola nate̱na owan o tukwa, nik’e boli ná na bate to̱ndo̱ mo̱. Di timbi be̱ mako̱m ma bwam.” Na mbale̱, ponda di makekano̱ o so̱ṅtane̱ bonasango na bonańango asu, ye ná e be̱ biso̱ lambo di bo̱bi o lee̱le̱ babo̱ ndolo.

18. Njika myuedi jeno̱ ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ yete̱na munasango mō̱ a wusane̱ biso̱ e? (Minia 26:20)

¹⁸ Ponda iwo̱, ye ná e pula ná jale kwalisane̱ munasango ńena nu wusane̱ biso̱. Nde obiana di mala je̱ne̱ mo̱, e do̱li ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ myuedi ka min: ‘Mo̱ na bi nje ye̱se̱ e tombi e?’ (Min. 18:13) ‘Mo̱ a boṅsane̱ nde o lingise̱ mba e?’ (Mul. 7:20) ‘Mo̱ na si bedi po̱ngo̱ mulemlem ma diwuse̱ e?’ (Mul. 7:21, 22) ‘Mo̱ nalo te̱ kwalisane̱ nu moto, nik’e si me̱nde̱ nde bola ná mambo ma bate be̱ bobe e?’ (Langa Minia 26:20.) Di no̱ngi te̱ ponda o baise̱ biso̱me̱ne̱ mi myuedi, je ná di no̱ngo̱ bedomsedi ba lakise̱ munasango asu kana di to̱ndino̱ mo̱.

19. Nje o mapulano̱ benga bola e?

¹⁹ Ndolo ńena Mboṅ a Yehova i maleane̱le̱no̱ e mabamse̱ ná be nde bokwedi ba Yesu ba mbale̱. Mō̱ ńasu te̱ a malee̱ ná je nde bokwedi ba Yesu ke̱ di malee̱le̱ bonasango na bonańango asu ndol’a mbale̱ ponda ba mawusane̱no̱ biso̱. Ni ndol’a mbale̱ di maleane̱le̱no̱ e mongwane̱ pe̱ bane̱ o jemba ebas’a mbale̱ na lata pe̱ na biso̱ o jowe̱ Yehova, Loba la ndolo. Di benge so̱ lee̱le̱ ni ndolo ńena ni mabole̱ ná bembe kriste̱n ya mbale̱.