1-2. Nje e yo̱ki tombe̱ ke̱ bato ba madubisabe̱ e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ jombwea e?

 MO̱ O máje̱ne̱ bato be o wale̱ o dubise̱ e? O masenga ne̱ni ba malabe̱no̱ na mbaki ńe̱se̱ myuedi miba ba mabaise̱no̱ babo̱ obiana ba madubisabe̱. O me̱ne̱ ne̱ni mbia na mako̱m mabu beno̱ muńe̱nge̱. Niponda ba mabusano̱ o madiba, o masenga masao wuma ye̱se̱, o me̱ne̱ pe̱ ne̱ni myoso mabu mi malo̱mbo̱no̱. Lokoli la bato lena lo bake̱ babo̱me̱ne̱ na Yehova lo madubisabe̱ woki te̱ o be̱ Mboṅ a Yehova.

² Wa pe̱ so̱ e? Yete̱na o madutea ońola dubise̱, ke̱ we nde mō̱ ńa ba bena ba “mapulise̱ Loba” o nin was’a bobe. (Mye. 14:1, 2) Din jokwa di mombwea nde wa, e be̱ ná we eso̱mbe̱ to̱ ke̱m. Nde ba bena ba mádubisabe̱ pe̱ bangame̱n jouse̱ bedomsedi ba no̱ngino̱ o bolea Yehova o bwindea. Jombweye so̱ njo̱m ilalo oteten a yi di be̱nno̱ o bolea Yehova.

3. Ońola nje baboledi ba Yehova ba to̱ndino̱ mbale̱ na te̱me̱ la sim e? (Myenge 119:128, 163)

³ Yehova a mabaise̱ baboledi bao ná ba ‘to̱nde mbale̱.’ (Sak. 8:19) Yesu ome̱le̱ bokwedi bao ná ba pulise̱ te̱me̱ la sim. (Mat. 5:6) Nik’e mapula nde kwala ná jangame̱n be̱ne̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ o bola nje e te̱nge̱n na ye pe̱ bwam o miso̱ ma Loba. Mo̱ o to̱ndi mbale̱ na te̱me̱ la sim e? Je mbaki ná e. O singe̱ mpoṅ na nje ye̱se̱ e si te̱nge̱n, na ye pe̱ bobe. (Langa Myenge 119:128, 163.) Mot’a mpoṅ a membilane̱ nde Satan, mwaned’a nin wase. (Yohane 8:44; 12:31) Lambo diwo̱ Satan a mapulano̱ le nde ná a kwese̱ dina la Yehova Loba, lena le bosangi mbindo. Botea o mōnda ma Ede̱n nde Satan a mato̱po̱no̱ mpoṅ te̱nge̱ne̱ Loba lasu. A keki o bola ná bato be̱ne̱ Yehova ka Mudiedi nu titi mbale̱, ńe mukubo, nu mabangane̱ pe̱ babo̱ nje ye bwam. (Bbot. 3:1, 4, 5) Nate̱na o nin we̱nge̱, mpoṅ ma Satan mi dia mi  matute̱le̱ bato o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe jombwea Yehova. Bato ba benama ba bangi te̱ o ‘to̱ndo̱ mbale̱,’ Satan e ná a die̱le̱ babo̱ o bola mambo me̱se̱ mena me bobe na ma si te̱nge̱n.—Rom. 1:25-31.

4. Ne̱ni Yehova a lee̱no̱ ná e nde “Loba la mbale̱” e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁴ Yehova e nde “Loba la mbale̱,” a malee̱ pe̱ be̱se̱ bena ba to̱ndi mo̱ mbale̱. (Mye. 31:6) Na nika, a mate̱se̱ babo̱ wonja na mpoṅ ma Satan. Yehova a malee̱ pe̱ baboledi bao ná ba be̱ mbale̱, ba to̱nde pe̱ te̱me̱ la sim. Ba mabata so̱ be̱ne̱ edube ońola babo̱me̱ne̱ na musango ma teten. (Min. 13:5, 6) Mo̱ nika pe̱ nde a bolino̱ ońol’ango̱ botea ná weno̱ jokwa Bibe̱l e? Woko ná mangea ma Yehova nde me bwam buka me̱se̱ ońola mbel’a moto na ońola wame̱ne̱ pe̱. (Mye. 77:14) O mapula so̱ bola nje e te̱nge̱n o miso̱ ma Loba. (Mat. 6:33) O mapula lingea mbale̱ na lee̱ pe̱ ná nje Satan a kwalino̱ jombwea Yehova, Loba lasu ye nde mpoṅ. Ne̱ni weno̱ ná o bola nika e?

5. Ne̱ni weno̱ ná o lee̱ ná o masue̱le̱ mbale̱ na te̱me̱ la sim e?

⁵ We ná o po̱so̱ die̱le̱ longe̱ lo̱ngo̱ ńai ni malee̱ ná bwē ná o mate̱nge̱ne̱ mpoṅ ma Satan na ná o masue̱le̱ nde mbale̱. We ná o lee̱ ná Yehova nde o mapulano̱ ka Mudied’ango̱ na ná o mapula bola nje e te̱nge̱n o miso̱ mao. Ne̱ni weno̱ ná o bola nika e? Bola Yehova kakane̱ o muka ná mo̱ nde o maboleano̱ longe̱ lo̱ngo̱ le̱se̱, o dubisabe̱ pe̱. Ndolo ońola nje ye mbale̱ na ońola nje e te̱nge̱n nde e matute̱le̱ moto o no̱ngo̱ bedomsedi ba dubisabe̱.

6. Bupisane̱ Myenge 45:5, njika njo̱m o be̱nno̱ o to̱ndo̱ Yesu Kristo e?

⁶ Ońola nje o to̱ndino̱ Yesu Kristo e? Maka njo̱m iwo̱ ya bwam i maso̱be̱ o Myenge 45:5. (Langa.) Yesu a te̱m o lingea mbale̱, muyao na te̱me̱ la sim. O to̱ndi te̱ mbale̱ na te̱me̱ la sim, ke̱ e te̱nge̱n so̱ ná o to̱nde pe̱ Yesu Kristo. O̱nge̱le̱ ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ ngiń’a mulema o lingea mbale̱ na te̱me̱ la sim. (Yohane 18:37) Nde ne̱ni so̱ a sue̱le̱no̱ pe̱ muyao to̱ sibise̱ la ńolo e?

7. Ońola nje sibise̱ la ńolo la Yesu di mabwese̱no̱ wa muńe̱nge̱ e?

⁷ Yesu a sue̱le̱ sibise̱ la ńolo tongwea n’eyembilan ao. K’eyembilan, ponda ye̱se̱ a tute̱le̱ nde bato o sesa Sango ao, seto̱ mo̱me̱ne̱. (Marko 10:17, 18; Yohane 5:19)  Ne̱ni o me̱ne̱no̱ sibise̱ la ńolo la Yesu e? Mo̱ e titi mbale̱ ná sibise̱ la ńolo Mun’a Loba a lee̱le̱no̱ di matute̱le̱ wa o to̱ndo̱ mo̱ na pula pe̱ be̱ mokwed’ao e? Ye̱ke̱i te̱. Ońola nje Yesu a sibise̱no̱ ńolo e? Ońolana a to̱ndi, a membilane̱ pe̱ Sango ao, nu be̱n sibise̱ la ńolo. (Mye. 18:36; Bon. 1:3) Mo̱ nik’e si mabola wa ńo̱ng’a sisea be̱be̱ na Yesu, mo̱ ńena nu membilane̱ bede̱mo ba Yehova o mbadi ńe ná ke̱nge̱nge̱ e?

8. Ońola nje jeno̱ muńe̱nge̱ o be̱ne̱ Yesu ka Kiṅe̱ e?

⁸ Di to̱ndi ná Yesu a be̱ Kiṅ’asu ebanja mo̱ nde e Mudiedi nu mapule̱ biso̱. Yehova mo̱me̱ne̱ okwe̱le̱ Mun’ao, a te̱se̱ pe̱ mo̱ ná a die̱le̱. (Yes. 50:4, 5) O̱nge̱le̱ pe̱ ndolo ninde̱ne̱ Yesu a lee̱le̱no̱. (Yohane 13:1) Kana eno̱ Kiṅ’ango̱, yangame̱n ná o to̱nde mo̱. A teleye̱ ná a mabele̱ ba bena ba to̱ndi mo̱ ná mako̱m mao, na ná ba malee̱ ná ba to̱ndi mo̱ ke̱ ba mane̱nge̱ byanedi bao. (Yohane 14:15; 15:14, 15) E se̱ edube yeno̱ o be̱ diko̱m la Mun’a Yehova e!

9. Njika mambo me bowan oteten a dubise̱ la kriste̱n na dubise̱ la Kristo e?

⁹ Byanedi ba Yesu bō̱ be nde ná bokwedi bao ba dubisabe̱. (Mat. 28:19, 20) Mo̱me̱ne̱ a boli nika. Ye mbale̱ ná mambo mō̱ me diwengisan oteten a dubise̱ la Yesu na la bokwedi bao. (Ombwa edinge̱le̱ “ Diwengisan le oteten a dubise̱ la Yesu na dubise̱ la bokwedi bao.”) Nde o be̱n pe̱ mambo me bowan. Ponda Yesu a dubisabe̱no̱, a lee̱ nde ná a mapula bola jemea la Sango ao. (Bon. 10:7) Bokwedi ba Kristo pe̱ ba madubisabe̱ nde o lee̱ bato be̱se̱ ná ba bake̱ babo̱me̱ne̱ na Yehova Loba. Botea ni ponda, lambo le mweńa buka me̱se̱ o longe̱ labu le nde bola jemea la Loba, seto̱ la babo̱me̱ne̱. Na nika, ba mabupe̱ nde eyembilan a Sango abu Yesu Kristo.

10. Ońola nje ndolo ońola Yesu ńangame̱nno̱ tute̱le̱ wa o dubisabe̱ e?

¹⁰ O dube̱ ná Yesu nde e mpo̱m ma Mun’a Yehova, we pe̱ muńe̱nge̱ ná mo̱ nde Loba a te̱se̱no̱ ka Kiṅe̱ o die̱le̱ biso̱. O bi ná Yesu a sibise̱ ńolo, na ná a membilane̱ pe̱ Sango ao o mbadi ńe ná ke̱nge̱nge̱. Woko ná a dese̱ banjai, a lo̱ki babo̱bi, a bo̱lise̱ na baboedi. (Mat. 14:14-21) We̱n ne̱ni a madie̱le̱no̱ mwemba mao nin we̱nge̱. (Mat. 23:10) O bi pe̱ ná ka Kiṅ’a Janea la Loba, a me̱nde̱ bola mambo ma betańsedi ońol’asu kie̱le̱ ni maye̱. Ne̱ni weno̱ ná o lee̱ ná o to̱ndi mo̱ e? Ke̱ o bupe̱ eyembilan ao. (Yohane 14:21) Ná o bole nika, wangame̱n se̱le̱ bake̱ wame̱ne̱ na Yehova, o dubisabe̱ pe̱.

11. Nje ye njo̱m ni buki ye̱se̱ ni matute̱le̱ moto o dubisabe̱ e, ońola nje pe̱ e?

¹¹ Nje ye njo̱m ni buki ye̱se̱ ni matute̱le̱ moto o dubisabe̱ e? Yesu a lee̱ mbenda ńe ńaboso oteten a ye̱se̱ ponda a kwalino̱ ná: “To̱ndo̱ Sango Loba lo̱ngo̱ na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na mudī mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ le̱se̱ na ngiń’ango̱ ńe̱se̱. Nin nde ńe mbend’a boso.” (Marko 12:30) Mo̱ nika nde wa pe̱ o to̱ndino̱ Loba e?

12. Ońola nje o to̱ndino̱ Yehova e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹² O be̱n njo̱m jita o to̱ndo̱ Yehova. K’eyembilan, o bi ná mo̱ nde e “tongo a longe̱” na ná “jabea la bwam na bowe̱n ba ke̱nge̱nge̱ te̱” ba mawa nde na mo̱. (Mye. 36:10; Yak. 1:17) Mambo ma bwam me̱se̱ o be̱nno̱ ma mawa nde na Loba lasu la ndolo, lena di sangi mulema.

13. Ońola nje diko̱ti leno̱ jabea la betańsedi e?

¹³ Diko̱ti le nde jabea la betańsedi lena Yehova a bolino̱ biso̱. Ońola nje jeno̱  ná di kwala nika e? Dutea te̱ ońola mulatako ma diko̱m mwena mwe oteten a Yehova na Mun’ao. Yesu a kwali ná: ‘Tete̱ a to̱ndi mba,’ a bati pe̱ ná “Na to̱ndi Tete̱.” (Yohane 10:17; 14:31) Lokoli la lodun la mimbu ba tombise̱no̱ mwemba lo boli ná mu mulatako mu bate be̱ ngińa. (Min. 8:22, 23, 30) Tatan dutea so̱ te̱ ndutu ninde̱ne̱ Loba a bono̱ ponda ese̱le̱no̱ ná Mun’ao a take, a wo̱ pe̱. Yehova a to̱ndi mbel’a moto ńe̱se̱, name̱ne̱ pe̱ na wa, kańena a boli Mun’ao a to̱ndino̱ ka jabea, ná wa na bape̱pe̱ lo we̱le̱ be̱ne̱ longe̱ la bwindea. (Yohane 3:16; Gal. 2:20) Njo̱m ni buki ye̱se̱ ni di be̱nno̱ o to̱ndo̱ Loba.

14. Nje ye bedomsedi be buki be̱se̱ weno̱ ná o no̱ngo̱ o longe̱ e?

¹⁴ Ndol’ango̱ ońola Yehova e bati be̱ ngińa nika o batino̱ bia mo̱. Ye̱ke̱i te̱ ńo̱ng’ango̱ ńe nde ná o bate sisea be̱be̱ na mo̱ we̱nge̱ na o bwindea. We pe̱ ná o bola nika. A mome̱le̱ wa na muyao mwe̱se̱ ná o bwese̱ mulema mao muńe̱nge̱. (Min. 23:15, 16) We ná o bola nika na byala, nde na bebolo pe̱. Mbadi o madie̱le̱no̱ longe̱ lo̱ngo̱ e me̱nde̱ lee̱ nga o to̱ndi Yehova na mbale̱. (1 Yohane 5:3) Bedomsedi ba die̱le̱ longe̱ lo̱ngo̱ o mbadi ni mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱ nde be bedomsedi be buki be̱se̱ weno̱ ná o no̱ngo̱.

15. Ne̱ni weno̱ ná o lee̱le̱ ndol’ango̱ ońola Yehova e?

¹⁵ Ne̱ni weno̱ ná o lee̱le̱ ndol’ango̱ ońola Yehova e? O mabotea nde na bake̱ wame̱ne̱ na mpo̱m ma Loba la mbale̱ o muka ma tobotobo. (Mye. 40:9) Denge̱ o madubisabe̱, o lee̱ o ntelele ná o mábake̱ wame̱ne̱ na Loba. Ka nje te̱ di máse̱le̱no̱ kwalea o din jokwa, dubise̱ le nde tanga la mweńa o longe̱ lo̱ngo̱, di mabwesane̱ pe̱ muńe̱nge̱. Botea ni ponda, o mabe̱ nde longe̱ ońola Yehova, seto̱ pe̱ ońola wame̱ne̱. (Rom. 14:8; 1 Pet. 4:1, 2) Nika ńe nde bedomsedi bende̱ne̱ na mbale̱. Nde be ná be bola ná o be̱ne̱ longe̱ di peti bonam. Ne̱ni e?

16. Bupisane̱ Myenge 41:13, njika bowe̱n Yehova a me̱nde̱no̱ bola ba bena ba mabolane̱ longe̱ labu o bolea mo̱ e?

¹⁶ Yehova nde a sangi mulema buka bato be̱se̱. To̱ lambo di titi weno̱ ná o bola mo̱, lena a si me̱nde̱no̱ timbise̱le̱ wa njoasoa. (Marko 10:29, 30) A me̱nde̱ bola ná o be̱ muńe̱nge̱, o be̱ne̱ pe̱ longe̱ le bonam, to̱ o nin was’a bobe. Nde nika ńe nde bebotedi. Botea ponda o madubisabe̱no̱, o mabe̱ne̱ epolo o bolea Sango ango̱ o to̱ndino̱, o bwindea. O me̱nde̱ benga to̱ndo̱ Yehova, mo̱ pe̱ mulemlem; nde o me̱nde̱ pe̱ be̱ longe̱ o bwindea, kapo̱ ka mo̱.—Langa Myenge 41:13.

17. Nje weno̱ ná o bola Yehova yena a si bedino̱ be̱ne̱ e?

¹⁷ Ponda o mabake̱no̱ Loba longe̱ lo̱ngo̱ o dubisabe̱ pe̱, o be̱n epolo o bola Sango ango̱ lambo le tiki jita. Mambo ma bwam me̱se̱ o kusino̱, name̱ne̱ pe̱ na pond’a bwam ye̱se̱ o tombise̱no̱, ba wu nde na mo̱. Wa pe̱ we ná o bola nu nu be̱n mo̱ń na wase lambo lena a si bedino̱ be̱ne̱, nika ńe nde ná o boleye mo̱ na jemea le̱se̱. (Hiob 1:8; 41:11; Min. 27:11) Mo̱ o be̱n mbadi nipe̱pe̱ ńa bolane̱ longe̱ lo̱ngo̱ ńena ni buki ni e? Penda to̱ po̱ e titi ná ndol’ango̱ ońola Yehova nde ńe njo̱m ni buki ye̱se̱ ńangame̱n tute̱le̱ wa o dubisabe̱.

18. Njika myuedi weno̱ ná o baise̱ wame̱ne̱ e?

¹⁸ Ne̱ni o me̱nde̱no̱ jalabe̱ yete̱na ba baise̱ wa ná: ‘Mo̱ o me̱nde̱ dubisabe̱ e?’ To̱ moto a titi ná alabe̱ o epol’ango̱. Nde ye ná e be̱ bwam ná o baise̱ wame̱ne̱ min myuedi: ‘Nje e meke̱ mba o dubisabe̱ e?’ (Bebolo 8:36) O̱nge̱le̱ njo̱m ilalo yena di kwaledino̱. Ńaboso, o to̱ndi mbale̱ na te̱me̱ la sim. Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na mapula je̱ne̱ buńa bato be̱se̱ ba me̱nde̱no̱ to̱po̱ mbale̱ ba bola pe̱ nje e te̱nge̱n e?’ Ni londe̱ iba, o to̱ndi Yesu Kristo. Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na mapula ná Mun’a Loba a be̱ Kiṅ’am, na mapula pe̱ jembilane̱ mo̱ e?’ Ni londe̱ ilalo na ńena ni buki ye̱se̱, o to̱ndi Yehova. Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na mapula be̱ muboled’a Yehova ná na bwese̱ mulema mao muńe̱nge̱ e?’ Walabe̱ te̱ ná e, ońola nje so̱ o si madubisabe̱no̱ e? Ońola nje o menge̱le̱no̱ e?—Bebolo 16:33.

19. Ońola nje o s’angame̱nno̱ jenge̱le̱ pond’a bwaba obiana o mano̱ngo̱ bedomsedi ba dubisabe̱. Bolane̱ eyembilan. (Yohane 4:34)

¹⁹ O si bedi te̱ bia nga wangame̱n dubisabe̱, dutea ońola eyembilan ewo̱ Yesu a bolane̱no̱. (Langa Yohane 4:34.) Maka ná Yesu a kobisane̱ bola la jemea la Sango ao na da. Ońola nje e? Ońolana da le bwam ońol’asu. Yesu a ta a bia ná nje ye̱se̱ Yehova a mabaise̱no̱ biso̱ ná di bole ye nde ońola bwam basu. Yehova a titi ná a baise̱ biso̱ ná di bole lambo lena le ná di bolane̱ biso̱ bobe. Mo̱ jemea la Yehova le pe̱ ná o dubisabe̱ e? E. (Bebolo 2:38) We so̱ ná o be̱ mbaki ná bupe̱ la byanedi ba dubisabe̱ di me̱nde̱ wanea wa minam. Yete̱na o si menge̱le̱ pond’a bwaba o no̱ngo̱ bedomsedi ba da da la bwam ba te̱se̱no̱ oboso bo̱ngo̱, ońola nje so̱ o menge̱le̱no̱ o nje e mombweye̱ dubise̱ e?

20. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o jokwa di mabupe̱ e?

²⁰ Ońola nje bato jita ba menge̱le̱no̱ e? Bō̱ be ná ba kwala ná ba si bedi be̱ be̱be̱. Ye mbale̱ ná bedomsedi ba bake̱ wame̱ne̱ na Yehova na dubisabe̱ nde be bedomsedi be mweńa buka be̱se̱ o me̱nde̱no̱ no̱ngo̱. Wangame̱n so̱ dutea bwam obiana o mano̱ngo̱ be bedomsedi, nde nik’e mabaise̱ pe̱ ponda na miwe̱n ná o be̱ be̱be̱ ońola dubise̱. Nde yete̱na o mapula dubisabe̱ na mbale̱, ne̱ni weno̱ ná o boṅsane̱ wame̱ne̱ e? Di me̱nde̱ jalabe̱ mi myuedi o jokwa di mabupe̱.