1. Njika dipita Yehova a bolino̱ biso̱ e?

 YEHOVA a boli biso̱ dipita la betańsedi la longe̱ la bwindea. Bō̱ ba pite̱ ná ba me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱ la bwindea o mo̱ń na mańolo ma bewekedi ba mudī ma si mańame̱. (1 Kor. 15:50, 53) Nde, jita ba pite̱ nde ná ba me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱ la bwindea o wase ni timbisabe̱ paradisi, ba be̱ne̱ ja la bwam, ba be̱ pe̱ bonam. (Bbī. 21:3, 4) E be̱ ná di be̱n nde dipita la longe̱ la bwindea o mo̱ń to̱ o wase̱, dipita lasu le biso̱ tiki jita.

2. O nje dipita lasu di se̱medino̱ e, ońola nje pe̱ di makwalano̱ nika e?

² Eyal’a ná “dipita,” ka nje Bibe̱l e mabolane̱no̱ mo̱, e mapula nde kwala ná “pite̱ ná mambo ma bwam ma me̱nde̱ po̱.” Dipita lasu ońola kie̱le̱ ni maye̱ le mbaki, ebanja di mawa nde na Yehova. (Rom. 15:13) Di bi ná mo̱ nde a boli kakane̱, a malonde̱ pe̱ eyal’ao pond’a ye̱se̱. (Mis. 23:19) Je mbaki ná Yehova a be̱n ńo̱ngi na ngudi o bola nje a kakane̱no̱. Dipita lasu di titi ndo̱ti to̱ mambo di mo̱nge̱le̱ nde; o diwe̱ngisan, di se̱medi nde o mambo mena me mbale̱.

3. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e? (Myenge 27:14)

³ Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń a to̱ndi biso̱, a mapula pe̱ ná di lakisane̱ mo̱. (Langa Myenge 27:14.) Dipita lasu na Yehova le te̱ ngińa, di me̱nde̱ lembe̱ mitakisan, di we̱le̱ pe̱ kombe̱ muńe̱nge̱ na ngińa mulema e be̱ to̱ nje e po̱ye̱ biso̱. Jombweye so̱ te̱ ne̱ni dipita lasu di matatano̱ biso̱. Di me̱nde̱ je̱ne̱ ońola nje jeno̱ ná di kobisane̱ dipita lasu na diyo nde na mbidi pe̱. Ombusa nika, je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná jouse̱ dipita lasu.

4. O njika mbadi dipita leno̱ ka diyo e? (Bonahebe̱r 6:19)

⁴ O leta a tiledino̱ Bonahebe̱r, ńamuloloma Paulo a kobisane̱ dipita na diyo. (Langa Bonahebe̱r 6:19.) Paulo a  ta be̱ ala o lo̱ndo̱ tongwea na munja, a ta so̱ a bia ná ba mabolane̱ miyo ná myo̱lo̱ mi si soa. Mudiyo mō̱, a ta oteten a bale̱ lo̱ndo̱ bō̱ pond’a múdi munde̱ne̱ mu botedino̱. Owas’a mu múdi, e̱n baboledi ba bo̱lo̱ ba mapimba miyo o munja o jeka ná bo̱lo̱ bo s’ala dome̱le̱ madale. (Bebolo 27:29, 39-41) Ka nje te̱ diyo di mabolano̱ ná bolo bo sikime̱ye̱, dipita lasu di mabola ná di sikime̱ye̱ ńai di si mapandano̱ na Yehova ke̱ di be̱n mitakisan me nde ka múdi ma ngińa. Dipita lasu di mabola ná di be̱ pī owas’a mitakisan, ebanja je mbaki ná mambo ma me̱nde̱ be̱ bwam. O si dimbea ná Yesu a bīse̱ ná di me̱nde̱ takisabe̱. (Yohane 15:20) Jo̱nge̱le̱ so̱ te̱ makaki ma Yehova ponda te̱, nik’e mabola biso̱ ngudi o benga bolea mo̱.

5. Ne̱ni dipita lembe̱no̱ Yesu oboso ba kwedi e?

⁵ Jombweye te̱ ne̱ni dipita longwane̱no̱ Yesu o benga be̱ jemea to̱ná a tano̱ a bia ná a me̱nde̱ bwabe̱ kwed’a konjo. O buńa ba mwatanu 33 P.A. ńamuloloma Petro a timbise̱le̱ be̱n byala ba mpesa ba kalat’a Myenge be malee̱ pī na mbaki Yesu a tano̱ angame̱n be̱ne̱ ni ponda: “Ńol’am ńe̱se̱ pe̱ e me̱nde̱ wumse̱ na dipita, ebanja o si me̱nde̱ bangisane̱ mudī mam o mundi ma kwedi, to̱ jese̱le̱ Musanged’ango̱ je̱ne̱ ebodu. . . . O me̱nde̱ londe̱ mba na muńe̱nge̱ ońola jukea lo̱ngo̱.” (Bebolo 2:25-28; Mye. 16:8-11) To̱ná a tano̱ a bia ná a mabwabe̱, Yesu a ta mbaki ná Loba a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ mo̱, na ná a me̱nde̱ pe̱te̱ be̱ne̱ muńe̱nge̱ ma lata na Sango ao o mo̱ń.—Bon. 12:2, 3.

6. Nje munasango mō̱ a kwalino̱ jombwea dipita e?

⁶ Dipita lasu longwane̱ jita la bonasango na bonańango asu o lembe̱. Jombweye eyembilan a Leonard Chinn, munasango asu mō̱ nu maje̱ o Inglisi. A we̱le̱be̱ o beboa o ponda bila baboso ba wase ńe̱se̱, ońolana a bangi o so̱lo̱ o ebol’a sonja. Ba jese̱ mo̱ o beboa ba muso̱lo̱ki myo̱di miba, ombusa nika ba ńakisane̱ mo̱ o bola bebolo ba ntu. A tili ombusa ponda ná, “Nje na kusino̱ yongwane̱ mba o je̱ne̱ nate̱na njika dikala di be̱nno̱ ńo̱ng’a dipita ná di we̱le̱ lembe̱. Di be̱n eyembilan a Yesu, ya bamuloloma, di be̱n pe̱ makaki ma bwam mena ma maso̱be̱ o Bibe̱l. Nika ńe̱se̱ e mabata nde jouse̱ dipita lasu, ńe̱mbe̱ pe̱ biso̱ ke̱ di be̱n mitakisan.” Dipita di ta nde ka diyo ońola Leonard, le pe̱ ná di be̱ nika ońol’asu.

7. Ne̱ni mitakisan mi mouse̱no̱ dipita lasu e? (Roma 5:3-5; Yakobo 1:12)

⁷ Di we̱li te̱ lembe̱ mitakisan, je̱ne̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ biso̱, di bia pe̱ ná a do̱lisane̱ biso̱, dipita lasu di mabata be̱ ngíńa. (Langa Roma 5:3-5; Yakobo 1:12.) Dipita lasu le so̱ ngińa tatan buka o ponda di kasino̱ mbale̱. Satan a mapula nde ná mitakisan masu mi bo̱bise̱ biso̱, nde na jongwane̱ la Yehova je ná di buka mo̱ me̱se̱.

8. O njika mbadi dipita leno̱ ka mbidi e? (1 Tesalonika 5:8)

⁸ Bibe̱l e makobisane̱ pe̱ dipita lasu na mbidi. (Langa 1 Tesalonika 5:8.) Sonja e mabo̱to̱ nde mbidi ná mu tate mulopo mao. O mbad’a mudī pe̱, jangame̱n tata mo̱nge̱le̱ masu na malambi ma Satan. A mabolane̱ mambo jita o kekise̱ biso̱, a mapula pe̱ ńamse̱ mo̱nge̱le̱ masu. Ka nje te̱ mbidi mu matatano̱ so̱ mulopo ma sonja bila, nika pe̱ nde dipita lasu di matatano̱ mo̱nge̱le̱ masu ná di benge be̱ Yehova jemea.

9. Nje e mapo̱ye̱ bato bena ba si be̱n dipita e?

 ⁹ Dipita lasu la longe̱ la bwindea di mongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba dibie̱. Nde di bo̱bi te̱, na biso̱ di botea nde jo̱nge̱le̱ mambo m’eyobo mo̱ na mo̱, je ná di bo̱lo̱ne̱ dipita lasu la longe̱ la bwindea. Jombweye te̱ nje e po̱yedi kriste̱n iwo̱ ya mundi ma Korinto̱ ńa kwaṅ. Ba si ta pe̱ ba dube̱ kakane̱ diwo̱ la mweńa Loba a bolino̱—nika ńe nde dipita la bepumbwedi. (1 Kor. 15:12) Paulo a tili ná ba bena ba si dube̱ dipita la bepumbwedi ba madie̱le̱ nde longe̱ labu le̱se̱ o londise̱ ńo̱ng’abu y’eyobo. (1 Kor. 15:32) O nin we̱nge̱ pe̱, bato jita bena ba si dube̱ makaki ma Loba, ba mawasa nde ná ba bole nje ye̱se̱ ye ná e bola ná ba be̱ bonam. Nde biso̱ di we̱le̱ nde dipita lasu o makaki ma Loba ma kie̱le̱ ni maye̱. Dipita lasu lena le ka mbidi, di matata mo̱nge̱le̱ masu, longwane̱ pe̱ biso̱ ná di si be̱ne̱ mbad’a longe̱ ni mapule̱ ná jombweye nde ńong’asu y’eyobo buka te̱, nje ye ná e ńamse̱ mulatako masu na Yehova.—1 Kor. 15:33, 34.

10. Neni dipita lasu di matatano̱ biso̱ na mo̱nge̱le̱ ma bobe e?

¹⁰ Mbidi masu ma dipita mu matata pe̱ biso̱ na jo̱nge̱le̱ ná di titi ná di do̱lisane̱ Yehova. K’eyembilan, bō̱ be ná ba kwala ná: “Na si me̱nde̱ be̱ o muso̱ngi ma ba bena ba me̱nde̱ kuse̱ longe̱ la bwindea. Na titi mot’a bwam. Na si me̱nde̱ we̱le̱ bupe̱ bete̱sedi ba Loba.’ Di jo̱nge̱le̱ nde Elifas, mulo̱ked’a Hiob mō̱ ńa lobango a pulino̱ ná Hiob a be̱ne̱. A langwedi Hiob ná: “Moto e nde nje ná a mabe̱ na ke̱nge̱nge̱ e?” A kwali pe̱ ońola Loba ná: “Loba a si lakisan to̱ basangedi bao mo̱me̱ne̱, to̱ mo̱ń i si sangi oboso bao.” (Hiob 15:14, 15) E se̱ mpoṅ munde̱ne̱ e! O si dimbea ná Satan nde a mapule̱ ná o be̱ne̱ yi ńai mo̱nge̱le̱. A bi ńa di bengi te̱ be̱ne̱ yi ńai a mo̱nge̱le̱, di me̱nde̱ bo̱lo̱ne̱ dipita lasu. Nde pale̱ yi ńai a mo̱nge̱le̱, o soke̱ nde mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o makaki ma Yehova. O si dinga penda to̱ buńa ná Yehova a mapula ná o be̱ne̱ longe̱ la bwindea na ná a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ wa o be̱ne̱ mo̱.—1 Tim. 2:3, 4.

11. Ońola nje jangame̱nno̱ lee̱le̱ we̱lisane̱ niponda jeno̱ jenge̱le̱ ná Yehova a londise̱ makaki mao e?

¹¹ E titi bu o kombe̱ dipita le ngińa ponda ye̱se̱. Je ná di botea bo̱bo̱ niponda jeno̱ jenge̱le̱ ná Yehova a londise̱ makaki mao. Nde kana Yehova a si be̱nno̱ bebotedi, a si me̱nde̱no̱ pe̱ to̱ be̱ne̱ su, mbada’ao ńa je̱ne̱ ponda ńe so̱ diwengisan jita na ńasu. (2 Pet. 3:8, 9) A me̱nde̱ londe̱ makaki mao o mbadi ni peti buka ye̱se̱, nde yen ebe, seto̱ o ponda biso̱ di mo̱nge̱le̱no̱. Nje so̱ ye ná yongwane̱ biso̱ o kombe̱ dipita le ngińa niponda jeno̱ jenge̱le̱ ná Loba a londise̱ makaki mao e?—Yak. 5:7, 8.

12. Bupisane̱ Bonahebe̱r 11:1, 6, njika mulatako mwe oteten a dipita na dube̱ e?

¹² Di me̱nde̱ kombe̱ dipita le ngińa, yete̱na di bengi walame̱ne̱ mulatako masu na Yehova, mo̱ ńena nu me̱nde̱ londise̱ dipita lasu. Bibe̱l e mawe̱le̱ mulatako oteten a dipita na dube̱ di be̱nno̱ ná Yehova e, na ná mo̱ nde a “mabole̱ ba bena ba mapulise̱ mo̱ bowe̱n.” (Langa Bonahebe̱r 11:1, 6.) Di bati te̱ dube̱ ná Yehova e na mbale̱, di mabata pe̱ be̱ mbaki ná a me̱nde̱ londise̱ nje ye̱se̱ a kakane̱no̱ biso̱. Jombwe so̱ mambo mō̱ jangame̱nno̱ bola ná jouse̱ mulatako masu na Yehova, di bate pe̱ kombe̱ dube̱ le ngińa.

13. Ne̱ni jeno̱ ná di sisea Loba be̱be̱ e?

 ¹³ Kane̱ Yehova, o lange pe̱ Eyal’ao. To̱ná di titino̱ ná je̱ne̱ Yehova, je ná di sisea mo̱ be̱be̱. Je ná di kwalisane̱ mo̱ o muka na mbaki ná a masengane̱ biso̱. (Yer. 29:11, 12) Je ná di sengane̱ Loba ke̱ di langi Eyal’ao, di dutea pe̱ o nje di malangano̱. Di langi te̱ myango mi malee̱ ne̱ni Yehova ombwedino̱ ba bena ba ta mo̱ jemea o mińa mi tombi, dube̱ lasu di mabata nde be̱ ngińa. Nje ye̱se̱ e maso̱be̱ o Eyal’a Loba, “e tilabe̱ nde o lee̱ biso̱ ná ońola we̱lisane̱ na lo̱ko̱mea la betiledi di be̱ne̱ dipita.”—Rom. 15:4.

14. Ońola nje jangame̱nno̱ dutea o mambo mena Yehova a boledino̱ bape̱pe̱ e?

¹⁴ Dutea ne̱ni Yehova a londise̱no̱ makaki mao. Jombwe nje Yehova a bolino̱ ońola Abraham na Sara. Ba ta ba mátomba mimbu ma yadi. Nde Loba a ta a kakane̱ babo̱ ná ba me̱nde̱ ya muna. (Bbot. 18:10) Njika ngińa nik’e timbino̱ be̱ne̱ omo̱ń a Abraham e? Bibe̱l mo̱ ná: “A ta a dube̱ ná a matimba sango a matumba jita.” (Rom. 4:18, nwt) To̱ná o je̱ne̱ne̱ la mot’a benama dipita di si tano̱ pe̱, Abraham mo̱ a ta mbaki ná Yehova a me̱nde̱ londise̱ dikaki lao. Yehova a si sambwe̱le̱ pe̱ to̱ mo̱. (Rom. 4:19-21) Myango ka min mi mokwe̱le̱ biso̱ ná je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ londise̱ makaki mao me̱se̱, to̱ mambo me̱ne̱ne̱ nde biana ma titi ná mabolane̱.

15. Ońola nje jangame̱nno̱ dutea o nje Loba a bolino̱ ońol’asu e?

¹⁵ Maka nje Yehova a bolino̱ ońol’ango̱. Dutea te̱ ne̱ni o mátombwane̱no̱ belondisedi ba makaki ma Loba mena ma maso̱be̱ o Bibe̱l. K’eyembilan, Yesu a kakane̱ ná Sango ao a me̱nde̱ bola wa nje e mapule̱ ná o be longe̱. (Mat. 6:32, 33)  Yesu a boli pe̱ wa mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bola wa mudī musangi yete̱na o pulane̱ mo̱ mo̱. (Lukas 11:13) Yehova a londise̱ ma makaki. Yen ebe we ná wonge̱le̱ makaki mape̱pe̱ a londise̱no̱ o longe̱ lo̱ngo̱. K’eyembilan, a kakane̱ o lakise̱ wa, o tata wa, na o dese̱ wa o mbad’a mudī. (Mat. 6:14; 24:45; 2 Kor. 1:3) O madutea te̱ ponda ye̱se̱ o nje Loba a bolino̱ ońol’ango̱, o me̱nde̱ bata be̱ mbaki ná a me̱nde̱ londise̱ nje a kakane̱no̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱.

16. Ońola nje dipita leno̱ jabea la tiki o miso̱ masu e?

¹⁶ Dipita lasu la longe̱ la bwindea le nde jabea di mawe̱ na Yehova. Je o jenge̱le̱ n’ebabad’a ńo̱ngi kie̱le̱ ni maye̱ ńa betańsedi—je pe̱ mbaki ná e me̱nde̱ po̱. Kapo̱ ka diyo, dipita lasu di mabola ná di sikime̱ye̱ ke̱ je owas’a bete̱medi ba ndutu, di si bwa pe̱ to̱ bo̱ngo̱ ke̱ je oboso ba mitakisan, to̱ e be̱ nde oboso ba kwedi. Kapo̱ ka mbidi, dipita lasu di matata mo̱nge̱le̱ masu, longwane̱ pe̱ biso̱ o pale̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe na bola nje e te̱nge̱n. Dipita lasu lena di se̱medi o Bibe̱l di mongwane̱ biso̱ o bata sisea Loba be̱be̱, di malee̱ pe̱ nate̱na njika dikala Loba a to̱ndino̱ biso̱. Di mabusane̱ tombwane̱ dinde̱ne̱ ke̱ di bengi jouse̱ dipita lasu.

17. Ońola nje e te̱nge̱nno̱ ná di bwane̱ dipita lasu muńe̱nge̱ e?

¹⁷ Ńamuloloma Paulo a tiledi bato ba Roma leta owe̱ni ome̱le̱no̱ babo̱ o “bwa muńe̱nge̱ o dipita.” (Rom. 12:12) E ta e te̱nge̱n jita ná Paulo a bwe muńe̱nge ebanja a ta mbaki ná a bengi te̱ be̱ jemea, a me̱nde̱ kusa longe̱ la bwindea o mo̱ń. Biso̱ pe̱ je ná di bwa muńe̱nge̱ o dipita ońola mbaki di be̱nno̱ ná Yehova a me̱nde̱ londise̱ makaki mao. Ka nje mulo̱nge̱ myenge a tilino̱, “bonam na nu . . . nu ne̱nge̱ nde dipita na Yehova, Loba lao, . . . ńena ńe mbale̱ po̱ko̱po̱ko̱.”—Mye 146:5, 6.