Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Bonaisrael ba mińa mi tombi ba ta bana bila—Ońola nje biso̱ di si mabolano̱ nika e?

Bonaisrael ba mińa mi tombi ba ta bana bila—Ońola nje biso̱ di si mabolano̱ nika e?

O ponda bila be londe̱ beba ba wase ńe̱se̱, sonja Nasi po̱ e langwedi Mboṅ a Yehova iwo̱ yena i ta i te̱me̱ mo̱ oboso ná: “Yete̱na mō̱ ńanu a bangi wala o bila te̱nge̱ne̱ Fre̱nsi to̱ Inglisi, bińo̱ be̱se̱ lo mabwabe̱ nde!” To̱ná sonj’a bila i tano̱ babo̱ o mbasan na ngadi, Mboṅ a Yehova to̱ po̱ e si sou. E se̱ ngińa mulema ba lee̱le̱no̱ e! Min myango mi malee̱ ne̱ni Mboṅ a Yehova i me̱ne̱no̱ bila: Di si mana bila ba nin wase. To̱ bato ba kwala ná ba mabwa biso̱, di si mano̱ngo̱ dongo o bila ba nin wase.

Nde seto̱ be̱se̱ bena ba makwale̱ ná be kriste̱n nde ba makase̱ di jo̱nge̱le̱. Jita ba mo̱nge̱le̱ ná kriste̱n ńena, ńangame̱n pe̱ lingea ekombo ao. Be ná ba dutea ná: ‘Bonaisrael ba mińa mi tombi, bena ba ta tumba Loba ban bila; ońola nje so̱ kriste̱n i s’angame̱nno̱ bola nika we̱nge̱ e?’ Nje o me̱nde̱no̱ jalabe̱ e? We ná o tele̱ye̱ ná, bete̱medi ba tumba la Israel ńa kwaṅ, be diwengisan jita na ba tumba la Loba o nin we̱nge̱. Jombweye mambo matanu mena ma malee̱ di diwengisan.

1. BABOLEDI BA LOBA BE̱SE̱ BA TA NDE O TUMBA DIWO̱

O mińa mi tombi, Yehova a ta a po̱so̱ bana ba Israel o be̱ tumba lao. A bele̱ babo̱ ná “sango lam la pokopoko oteten a matumba me̱se̱.” (Bbu. 19:5) Loba a ta pe̱ a bola babo̱ mundi ma tobotobo. Ponda Loba a tano̱ so̱ anea babo̱ ná bale janane̱ matumba mape̱pe̱, ba si ta so̱ banane̱ to̱ bwa bonasango abu. *

O nin we̱nge̱, baboledi ba Yehova ba maso̱be̱ o “bekombo be̱se̱ na mbia me̱se̱ na matumba me̱se̱ na leme̱ le̱se̱.” (Bbī. 7:9) Baboledi ba Loba ba no̱ngi so̱ te̱ dongo o bila, be ná banane̱—ba bwa na mo̱me̱ne̱—bane̱ bonasango abu.

2. YEHOVA ANEDI BONAISRAEL NÁ BALE O BILA

O mińa mi tombi, Yehova nde a ta a domse̱ ponda na ońola njika njo̱m Bonaisrael ba tano̱ bangame̱n wala o bila. K’eyembilan, Loba anedi Bonairsael ná bane̱ bila o londise̱ beko̱kisedi bao jombwea Bonakanaan, bena ba ta nde bowe̱ midī ma bobe, bato ba mbamba bande̱ne̱, na bato ba madise̱ bana o wea ońola maloba. Yehova a baise̱ Bonaisrael ná ba sangise̱ mundi ma dikaki a bolino̱ babo̱ na bo bobe bwe̱se̱, ná nik’e si kwese̱ babo̱ mbindo. (Lev. 18:24, 25) Ombusa babo̱ jingea o mundi ma dikaki, Loba anedi Bonaisrael ponda iwo̱ ná bane bila, ná ba lingeye babo̱me̱ne̱ oboso ba basingedi bena ba ta ba pula banda babo̱. (2 Sam. 5:17-25) Nde to̱na nika, Yehova a si boli Bonaisrael epolo to̱ buńa o no̱ngo̱ bedomsedi na babo̱mene̱ ba wala bila. Ponda ye̱se̱ pe̱ ba bolino̱ nika, ba kusi nde mbeu a ńolo inde̱ne̱.—Mis. 14:41-45; 2 Mya. 35:20-24.

O nin we̱nge̱, Yehova a si mabaise̱ bato ná bane bila. Bila ba matumba be malondise̱ nde ńo̱ng’a bato ba benama, seto̱ jemea la Loba. Bato be ná ba botea bila ońolana ba mapula suane̱ bape̱pe̱ mińangadu mabu, ońola bekwali ba mo̱ni, to̱so̱ o lingea mo̱nge̱le̱ ma bato ba politik. Nje pe̱ so̱ kwala jombwea ba ba makwale̱ ná ba mana nde bila o dina la Loba o tata jowe̱ labu to̱ o bwa basingedi ba Loba e? Yehova a me̱nde̱ tata baboledi bao, a bumbise̱ pe̱ basingedi bao o bila be maye̱—bila ba Armagedon. (Bbī. 16:14, 16) Milo̱ṅ ma bila ma mo̱ń ma Loba nde mi me̱nde̱ jane̱ o be bila, seto̱ bato ba benama bena ba maboleye̱ mo̱.—Bbī. 19:11-15.

3. BONAISRAEL BA SI BO BATO BENA BA LEE̱LE̱ DUBE̱

Mo̱ bila ba we̱nge̱ be mawe̱nge̱le̱ bato ba jemea ka nje te̱ Yehova a we̱nge̱le̱no̱ Rahab na mbia mao e?

O mińa mi tombi, bonaisrael ba ta ba lee̱le̱ bato bena ba ta ba dube̱ Loba muyao, nde ba bwa nde buka te̱ ba bena Yehova a tano̱ a domse̱no̱ ná bangame̱n wo̱. Maka byembilan beba. To̱ná Yehova a tano̱ anea ná Yeriko e ńamsabe̱, Bonaisrael ba we̱nge̱le̱ Rahab na mbia mao ońola dube̱ a lee̱le̱no̱. (Yos. 2:9-16; 6:16, 17) Ombusa ponda, Bonaisrael ba we̱nge̱le̱ tumba la Gibeon le̱se̱, lena di lee̱le̱ ná di ta di bwa Loba bo̱ngo̱.—Yos. 9:3-9, 17-19.

O nin we̱nge̱, bila be si yo̱ki we̱nge̱le̱ longe̱ la ba ba malee̱le̱ dube̱. O ponda bila, sonja i si mabwa sonja buka te̱, nde i mabwa pe̱ ba bena bila be si mombweano̱.

4. BONAISRAEL BA TA BA BUPE̱ BETE̱SEDI BA LOBA JOMBWEA BILA

O mińa mi tombi, Yehova a ta engane̱ sonja bila ya tumba la Israel ná yane nde bila kaponda bediedi bao. K’eyembilan, Loba a ta a langwea babo̱ ná balo te̱ o janane̱ tumba dipe̱pe̱, ba ‘se̱le̱ pulane̱ mo̱ musango.’ (Ndim. 20:10) Yehova a ta pe̱ engane̱ sonj’a bila ya Israel ná i sangise̱ mańolo mabu name̱ne̱ pe̱ na m’boko mabu. (Ndim. 23:9-14) Sonja bila ya mane̱ matumba i ta i ńamse̱ bito ba matumba ma bukabe̱, nde Yehova mo̱ a ta baise̱ Bonaisrael ná ba si bola nika. Obiana ba maba muto ná tumba lena ba bukino̱, ba ta bangame̱n jenge̱le̱ ná mo̱di mō̱ mu tombe.—Ndim. 21:10-13.

O nin we̱nge̱, jita la bekombo bemedi o jana bila bupisane̱ bete̱sedi bō̱ bena ba saino̱. To̱ná be bete̱sedi bangame̱nno̱ tata bato bena ba si mano̱nge̱ dongo̱ o bila, bobe bwe nde ná, matumba ma yo̱ki bula mo̱ o ponda bila.

5. LOBA AN BILA OŃOLA TUMBA LAO

Mo̱ Loba a mana bila ońola tumba diwo̱ o nin we̱nge̱ ka nje te̱ a bolino̱ ná Bonaisrael ba buke Yeriko e?

O mińa mi tombi, Yehova an bila ońola Bonaisrael, a po̱ngo̱ na mo̱me̱ne̱ betańsedi bongwane̱ tumba lao o buka ngedi iwo̱. K’eyembilan, ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ Bonaisrael o buka mundi ma Yeriko e? Ombusa babo̱ kusane̱ Yehova bediedi nde Bonaisrael ba ‘kumono̱ to̱ise̱ jita, edim’a mundi e ko̱,’ na babo̱ ba we̱le̱ buka mundi na bo̱bise̱ la ńolo. (Yos. 6:20) Ne̱ni pe̱ mambo ma tombino̱ ponda banane̱no̱ Bonaamor e? Bibe̱l mo̱ ná: “Na Yehova a komea babo̱ madale mande̱ne̱ ma wu o mo̱ń . . . Ba ba wedi na mbu’a madale ba ta jita buka ba bena Bonaisrael ba bono̱ na po̱.”—Yos. 10:6-11.

O nin we̱nge̱, Yehova a si manea tumba la wase to̱ diwo̱ bila. Janea lao, lena di be̱n Yesu ka kiṅe̱, “di titi la nin wase.” (Yohane 18:36) Satan nde e nu nu be̱n ngińa omo̱ń a manea me̱se̱ ma bato ba benama. Njo ńe̱se̱ ni yo̱ki je̱ne̱ne̱ o pond’a bila e malee̱le̱ nde edī ao ya bobe.—Lukas 4:5, 6; 1 Yoh 5:19.

KRISTE̱N A MBALE̱ YE NDE BAPULISE̱ MUSANGO

Ka nje te̱ je̱nno̱, bete̱medi basu be diwengisan jita na ba Bonaisrael ba mińa mi tombi. Nde seto̱ nika buka te̱ nde e meke̱ biso̱ ná di si no̱ngo̱ dongo o bila. Njo̱m ipe̱pe̱ ye. K’eyembilan, Loba a bīse̱ ná o mińa misukan, ba a me̱nde̱no̱ jokwe̱le̱ ba si me̱nde̱ ‘pe̱ jokwa bila,’ ba si me̱nde̱ to̱ no̱ngo̱ dongo oten. (Yes. 2:2-4) O sumo te̱ nika, Kristo a kwali ná bokwedi bao ba “titi ba wase; ” ba si me̱nde̱ so̱ maso̱lise̱ babo̱me̱ne̱ o bekwali ba politik to̱ o bila ba wase.—Yohane 15:19.

Kristo anedi bokwedi bao o bola buka nika. A langwedi babo̱ ná ba buke bede̱mo be mawane̱ bosinga, malinga, na bila. (Mat. 5:21, 22) O sumo te̱ nika, ome̱le̱ pe̱ bokwedi bao o be̱ “makome̱ musango,” ba to̱nde pe̱ basingedi babu.—Mat. 5:9, 44.

Nje mō̱ ńasu te̱ eno̱ ná a bola jombwea nika e? Yen ebe, di si be̱n ńo̱ngi to̱ po̱ o jana bila, nde je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ nga moto mō̱ e o mwemba ńena di me̱ne̱no̱ ka musinged’asu. Di benge so̱ po̱ngo̱ miwe̱n o sumwa i ńai a besengedi o mulema masu.—Yak. 4:1, 11.

Di si maso̱lise̱ biso̱me̱ne̱ o bila ba wase̱, o diwengisan, di masue̱le̱ nde musango na ndolo oteten asu. (Yohane 13:34, 35) Di no̱nge so̱ bedomsedi ba benga pandise̱ biso̱me̱ne̱ etum na bekwali ba nin wase, niponda jeno̱ jenge̱le̱ ná Yehova a bo̱le̱ bila o wase o bwindea.—Mye. 46:10.

^ Ponda iwo̱, bila be ta be wa oteten a mbia mō̱ ma tumba la Israel te̱nge̱ne̱ mune̱, nde nika e si ta e bwese̱ Loba muńe̱nge̱. (1 Ki. 12:24) Ngedi ipe̱pe̱, a kasi nika, ebanja mbia mō̱ oteten a tumba lao mi ta be̱ mi banga o sengane̱ mo̱, mi bola na mo̱me̱ne̱ myobe minde̱ne̱.—Bak. 20:3-35; 2 Mya. 13:3-18; 25:14-22; 28:1-8.