1. Na njika ńo̱ngi di wekabe̱no̱ e, ne̱ni nika e mongwane̱no̱ pe̱ biso̱ o be̱ bonam e?

 BONAM ba mbale̱ bo titi besengedi bena be mapo̱ ponda po̱, na mo̱ bala pe̱. Bwe nde besengedi moto eno̱ ná a be̱ne̱ o longe̱ lao le̱se̱. Ne̱ni e? Yesu a tele̱ye̱ nika o ekwal’ao o mudongo na ben byala: “Bonam na ba be tue o mudī.” (Mat. 5:3) Yesu a bi ná bato ba benama ba wekabe̱ na ńo̱ng’a bia na jowe̱ pe̱ Muweked’abu, Yehova Loba. Kana Yehova eno̱ “Loba la bonam,” ba bena ba mowe̱ mo̱ pe̱ be ná ba be̱ bonam.—1 Tim. 1:11.

2-3. (a) Bupisane̱ Yesu, ba nja pe̱ be ná ba be̱ bonam e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e, ońola nje nika ńeno̱ pe̱ mweńa e?

² Mo̱ jangame̱n nde be̱ o bete̱medi ba bwam ye̱ke̱i te̱ ná di be̱ bonam e? Ke̱m. Yesu a kwali lambo la mańaka o ekwal’ao o mudongo. A kwali ná: “Ba ba male̱be̱”—e be̱ ońolana ba ńo̱sedi ońola myobe mabu to̱ ońolana ba maso̱be̱ o bete̱medi ba ndutu, be ná ba be̱ bonam. A kwali pe̱ ná, “ba ba matakisabe̱ ońola te̱me̱ la sim,” na bena ba ‘maloabe̱’ ońolana be bokwedi ba Kristo, pe̱ be ná ba be̱ bonam. (Mat. 5:4, 10, 11) Nde, ne̱ni moto eno̱ ná a be̱ bonam na mbale̱ o be bete̱medi e?

³ Yesu a ta nde okwe̱le̱ ná seto̱ bete̱medi basu ba longe̱ nde be mabole̱ ná di be̱ bonam na mbale̱, nde ná je nde bonam ke̱ di malondise̱ ńo̱ng’asu ya mudī, na ke̱ di be̱n mulatako ma bwam na Loba. (Yak 4:8) Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ matanga malalo, ma mabole̱ ná di be̱ bonam na mbale̱.

4. Nje ye tanga laboso di mabole̱ ná di be̱ bonam na mbale̱ e? (Myenge 1:1-3)

⁴ TANGA 1: Ná di be̱ bonam na mbale̱, jangame̱n dese̱ biso̱me̱ne̱ o mbad’a mudī. Bato ba benama na byembe, bangame̱n da da l’eyobo ná ba be̱ longe̱. Nde bato ba benama buka te̱ nde ba made̱ da la mudī. Ye pe̱ mweńa ná ba bole nika. Ońola nika nde Yesu a kwalino̱ ná: “Seto̱ ońol’eyobo mo̱me̱ne̱ nde moto a mabe̱no̱ longe̱, nde ońol’eyala te̱ e mabuse̱ o mudumbu ma Loba.” (Mat. 4:4) Ońola nika nde di s’angame̱nno̱ tombise̱ buńa bō̱, esibe̱ langa Eyal’a Loba, Bibe̱l. Mulo̱nge̱ myenge a kwali ná: ‘Bonam na moto nu to̱ndi mbend’a Yehova, na nu madute̱ye̱ ońol’ao mwese na bulu.’—Langa Myenge 1:1-3.

5-6. (a) Nje Bibe̱l e mokwe̱le̱ biso̱ e? (b) Ne̱ni bolanga ba Bibe̱l bo mongwane̱no̱ biso̱ e?

⁵ O Bibe̱l, Yehova a malangwea biso̱ na ndolo ńe̱se̱ nje jangame̱nno̱ bola ná di be̱ bonam na mbale̱ o longe̱. Bibe̱l e malee̱ biso̱ nje a mengane̱no̱ biso̱. E malee̱ biso̱ ne̱ni sisea mo̱ be̱be̱, na kusa lakise̱ la myobe masu. E malee̱ pe̱ biso̱ dipita la betańsedi lena a kakane̱no̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱. (Yer. 29:11) Yi mbale̱ yena Bibe̱l e malee̱no̱ biso̱ i malonde̱ milema masu na muńe̱nge̱!

⁶ Di bi pe̱ ná Bibe̱l e be̱n malea ma bwam ma mongwane̱ biso̱ ońola longe̱ la buńa te̱. Di bupe̱ te̱ ma malea, je ná di be̱ bonam. Ponda te̱ weno̱ lembe̱ mitakisan me ná mi bo̱bise̱ dube̱ lo̱ngo̱, bata langa Eyal’a Loba, o duteye pe̱ o nje o malangano̱. Yesu a kwali ná: “Bonam na ba ba  masenge̱ Eyal’a Loba, nde ba ne̱nge̱ mo̱.”—Lukas 11:28.

7. Ne̱ni weno̱ ná o bata busane̱ tombwane̱ o bolanga ba Eyal’a Loba e?

⁷ We te̱ langa Eyal’a Loba, no̱ngo̱ ponda o bwane̱ nje o malangano̱ muńe̱nge̱. Di no̱nge eyembilan, dutea te̱ ná moto ipe̱ da o to̱ndino̱. Nde yen ebe, ońolana we musunga, to̱so̱ ońolana mulopo mu londi wa, o mamińa mo̱ esibe̱ wa no̱ngo̱ ponda o bwane̱ tambu te̱ muńe̱nge̱. Ombusa wa bo̱le̱ da, na wa o so̱ṅtane̱ ná o dedi na musunga kańena o si no̱ngi ponda o bwane̱ mo̱ muńe̱nge̱. Nika ńe pe̱ ná e po̱ye̱ biso̱ ke̱ je o langa Bibe̱l. Mo̱ o yo̱ki langa Bibe̱l ná pe̱le̱pe̱le̱ ńai o si mano̱ngo̱no̱ ponda o bwane̱ mwe̱ndi mao muńe̱nge̱ e? No̱ngo̱ ponda o bwane̱ bolanga ba Eyal’a Loba muńe̱nge̱; keka je̱ne̱ nje ye o tombe̱, senga nje ye o kwalabe̱, o duteye pe̱ o nje o langino̱. O boli te̱ nika, o me̱nde̱ bata be̱ bonam.

8. Ne̱ni “mūt’a jemea na jangwa” a malondise̱no̱ m’bē̱ mao e? (Ombwa pe̱ maki owas’a dipapa.)

⁸ Yesu a te̱se̱ “mūt’a jemea na jangwa” o bola biso̱ da la mudī o ponda ńangame̱n, nu mūtu a madese̱ pe̱ biso̱ bwam. * (Mat. 24:45) Nje ye̱se̱ nu mūt’a jemea a mabusise̱no̱ e se̱medi nde o Betiledi. (1 Tes. 2:13) Di da la mudī di mongwane̱ biso̱ o bia jo̱nge̱le̱ la Yehova ka nje te̱ di bīsabe̱no̱ o Bibe̱l. Ońola nika nde di malangano̱ Njongo a Betatedi na Umwe̱! na milopo m’ekwali mi maso̱be̱ o jw.org. Di maboṅsane̱ ndongame̱n a teten a woki na ya su la woki, di mombwa pe̱ sinima ńa JW Elimb’a Bedinge̱dinge̱ ńa mo̱di te̱. Di dese̱ te̱ biso̱me̱ne̱ bwam o mbad’a mudī, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ ońola tanga di londe̱ maba lena di mongwane̱ biso̱ o be̱ bonam na mbale̱.

9. Nje ye tanga di londe̱ maba di mabole̱ ná di be̱ bonam e?

⁹ TANGA 2: Ná di be̱ bonam na mbale̱, jangame̱n bupe̱ bete̱sedi ba Yehova. Mulo̱nge̱ mye̱nge a titli ná: “Bonam na moto te̱ nu mabwe̱ Yehova bo̱ngo̱.” (Mye. 128:1) Bwa la Yehova bo̱ngo̱ nik’e mapula nde kwala ná di mabola mo̱ edube ende̱ne̱ kańena di si mapula bola lambo a si to̱ndino̱. (Min. 16:6) Ońola nika nde di mabolano̱ me̱se̱ ná di benge die̱le̱ longe̱ lasu bupisane̱ bete̱sedi ba Loba ba nje ye bwam na bobe ka nje te̱ Bibe̱l e matele̱ye̱no̱ mo̱. (2 Kor. 7:1) Di me̱nde̱ be̱ bonam ke̱ di boli mambo mena Yehova a to̱ndino̱, di banga pe̱ bola ma mena a singe̱no̱.—Mye. 37:27; 97:10; Rom. 12:9.

10. Bupisane̱ Roma 12:2 nje jangame̱nno̱ bola e?

¹⁰ Langa Roma 12:2. Moto e ná a bia ná Yehova a be̱n bwam o te̱se̱ nje ye bwam na bobe, nde e mapula pe̱ ná emeye o die̱le̱ longe̱ lao bupisane̱ be bete̱sedi. K’eyembilan, moto e ná a bia ná manea ma be̱n bwam o te̱se̱ dime̱ne̱ la bodu ba mitoa, nde a lee̱le̱ ná a titi be̱be̱ o bupe̱ mo̱. Ońola nika e so̱ te̱ o duane̱ mutoa, a mabuka dime̱ne̱ di te̱se̱be̱. Jangame̱n so̱ lee̱le̱ o longe̱ lasu ná je mbaki ná bupe̱ la bete̱sedi ba Yehova nde le mbadi ni peti ńa die̱le̱ longe̱ lasu. (Min. 12:28) Nika nde David a tano̱ e̱ne̱ mambo. Ońola nika nde a langwedino̱ Yehova ná: “O malee̱ mba ngea longe̱; wa wukedi te̱, muńe̱nge̱ mu mabe̱ njoasoa, bonam pe̱ o dia lo̱ngo̱ la mom bebe be̱se̱.”—Mye. 16:11.

11-12. (a) Na nje jangame̱nno̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ke̱ di pungwedi to̱ ke̱ di bo̱bi e? (b) Ne̱ni byala ba Filipi 4:8 beno̱ ná bongwane̱ biso̱ ke̱ di mapo̱so̱ longe̱le̱ la ńolo e?

 ¹¹ Di pungwedi te̱ to̱so̱ di bo̱bi te̱, je ná di pula bola lambo di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bo̱le̱ mitakisan masu. Nik’e te̱nge̱n pe̱. Nde jangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná di si bola lambo Yehova a singe̱no̱. Efe. 5:10-12, 15-17.

¹² O leta lena a tiledino̱ bato ba Filipi, ńamuloloma Paulo ome̱le̱ kriste̱n o benga jo̱nge̱le̱ to̱ njika lambo “di te̱m na sim, . . . le ko̱nji, . . . di to̱ndo̱be̱, [na le] ede̱mo a bwam.” (Langa Filipi 4:8.) To̱ná Paulo a si tano̱ a kwalea tobotobo ońola longe̱le̱ la ńolo, nje a tilino̱ yangame̱n tute̱le̱ biso̱ o jombwea longe̱le̱ la ńolo di mapo̱so̱no̱. Keka bola ninka: O epolo te̱ eyal’a “lambo” e maso̱be̱no̱ o y’epas’a Bibe̱l, wengisane̱ mo̱ ná ben byala “myenge,” “sinima,” to̱ “maloko ma video.” Bola la nika di me̱nde̱ jongwane̱ wa o bia njika longe̱le̱ la ńolo Loba a makasano̱, na njika mo̱ a si makasano̱. Ńo̱ng’asu ńe nde ná di die̱le̱ longe̱ lasu bupisane̱ bete̱sedi basam ba Yehova. (Mye. 119:1-3) Na doi la mulema di sangi so̱ nde di me̱nde̱no̱ we̱le̱ londise̱ tanga di bupe̱ di mabole̱ ná di be̱ bonam na mbale̱.—Bebolo 23:1.

13. Nje ye tanga di londe̱ malalo di mabole̱ ná di be̱ bonam na mbale̱ e? (Yohane 4:23, 24)

¹³ TANGA 3: We̱le̱ nde jowe̱ la Yehova o epol’a boso o longe̱ lo̱ngo̱. Kana eno̱ Muweked’asu, Yehova a dongame̱n ná jowe̱ mo̱. (Bbī. 4:11; 14:6, 7) Ońola nika nde yeno̱ mweńa jita ná jowe̱ mo̱ ka nje te̱ a do̱lisanno̱, nika ńe nde ná, “o mudī na o mbale̱.” (Langa Yohane 4:23, 24.) Di mapula ná mudī ma Loba mu die̱le̱ jowe̱ lasu ná di be̱ mulatako na mbale̱ i maso̱be̱ o Bibe̱l. Jowe̱ lasu nde di be̱n epol’a boso, to̱ e be̱ nde ná di maja o ekombo owe̱ni ebol’asu o mususu to̱ bebolo basu bō̱ be we̱le̱be̱no̱ owas’a mwekan. Nate̱na o nin we̱nge̱, buka ná 100 bonasango na bonańango asu be o beboa buka te̱ ońolana be Mboṅ a Yehova. * To̱ na nika, ba mawe̱ na muńe̱nge̱ mwe̱se̱ etum te̱ ba be̱nno̱ epolo, o kane̱, o jokwa, na o langwea bape̱pe̱ myango ma bwam jombwea Loba lasu na Janea lao. Niponda ba maloano̱ to̱ ba matakise̱no̱ biso̱, nje muńenge̱ o bia ná Yehova e na biso̱, na ná a me̱nde̱ pe̱ namse̱ biso̱.—Yak. 1:12; 1 Pet. 4:14.

14. Nje e po̱yedi eso̱mb’a munasango ewo̱ o Tajikistan e, ońola nje pe̱ e?

¹⁴ Myango ma longe̱ ma bonasango na bonańango asu mi mabamse̱ ná man matanga malalo jeno̱ wa kwalea ma mabola ná di be̱ bonam na mbale̱, e be̱ o to̱ njika bete̱medi di maso̱be̱no̱. Jombweye nje eso̱mb’a munasango asu ewo̱ ya 19 mbu e maje̱ o Tajikistan yena e bangi so̱le̱ o ebol’a sonja e kusino̱. O mińa 4 má Maye̱se̱ 2019, ba busise̱ mo̱ na mińakisan o ndabo ao, ba we̱le̱ mo̱ o beboa, nde ba takise̱ pe̱ mo̱ ka mot’ebwan. Bato ba mibia ba bekombo bepe̱pe̱ ba to̱pi ońola si te̱me̱ la sim a kusino̱. Ba bīse̱ ná, ba keki o ńakisane̱ mo̱ tongwea na mbe̱ti ná a kane songo ná a maso̱lo̱ o ebol’a sonja, emeye pe̱ o bo̱to̱ mbo̱t’a sonja. Ombusa  nika ba kwese̱ mo̱ muka, nde ba loma pe̱ mo̱ owe̱ni ba mańakisane̱no̱ bato o bola ebolo, natē̱ sango ekombo a bola doi ná besele mo̱. Niponda ńe̱se̱ a tombise̱no̱ o be bete̱medi ba ndutu, Jovidon a bengi be̱ jemea, a si bo̱lo̱ne̱ pe̱ to̱ muńe̱nge̱ mao. Nje yongwane̱ mo̱ e? A bengi o londise̱ ńo̱ng’ao ńa mudī ponda ye̱se̱.

15. Ne̱ni Jovidon a dese̱no̱ mo̱me̱ne̱ o mbad’a mudī ke̱ e o beboa e?

¹⁵ Ke̱ e o beboa, Jovidon a dese̱ mo̱me̱ne̱ o mbad’a mudī to̱na a si tano̱ a be̱ne̱ Bibe̱l, to̱ kalat’asu to̱ po̱. Ne̱ni a we̱lino̱ bola nika e? Bonasango na bonańango ba ta be̱ ba wanea mo̱ da, ba ta pe̱ ba tila text a buńa o mi mikuta ma da. A ta so̱ a we̱le̱ langa Bibe̱l buńa te̱, a dutea pe̱ o nje a malangano̱. A busino̱ o beboa, a boli ba bena ba si bedi kuse̱ yi ńai a mitakisan man malea: “Niponda weno̱ wonja, ye mweńa jita ná o bolane̱ pond’ango̱ o jokwa bia Yehova o njiba tongwea na bolanga ba Bibe̱l, na kalat’asu.

16. Omo̱ń a nja na nje Jovidon a soke̱no̱ mo̱nge̱le̱ mao e?

¹⁶ Munasango asu a bupe̱ bete̱sedi ba Yehova. O mulopo ná a be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma si te̱nge̱n a bole pe̱ mambo ma bobe, a soke̱ nde mo̱nge̱le̱ mao omo̱ń a Yehova  na o nje Muweked’ao a to̱ndino̱. Jovidon a ta be̱ a nina bewekedi ba ba Loba. Idib’a te̱ a ta nde a wema na myenge ma lono̱n. Bulu a ta a nina mo̱di na ngengeti. A kwali ná: “Ma mabea mena ma mawe̱ na Yehova, ma ta be̱ ma londe̱ mulema mam na muńe̱nge̱, membe̱ pe̱ mba.” Di mabwane̱ te̱ nje ye̱se̱ Yehova a mabolano̱ biso̱ o mbad’a mudī na o mbad’eyobo muńe̱nge̱, mulema masu mu malonda na muńe̱nge̱, mu muńe̱nge̱ mu mabola pe̱ biso̱ ngińa o lembe̱.

17. Ne̱ni byala ba 1 Petro 1:6, 7 beno̱ ná bombwea moto ńe ná nu so̱be̱ o bete̱medi be ka be Jovidon a tano̱ e?

¹⁷ Jovidon a we̱le̱ pe̱ jowe̱ la Yehova o epol’a boso. A ta a bia ońola nje yeno̱ mweńa ná a benge be̱ jemea ombasanedi ma Loba la mbale̱. Yesu a kwali ná: “Owe̱ Sango Loba lo̱ngo̱, bolea pe̱ nde mo̱me̱ne̱ mō̱.” (Lukas 4:8) Banedi ba sonja na sonja ba ta ba pula ná Jovidon a to̱be jowe̱ lao. Nde a ta a kane̱ mwese na bulu, a baise̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱ ná a benge be̱ jemea. To̱ na si te̱me̱ la sim ba lee̱le̱no̱ mo̱, Jovidon a si boli lambo Yehova a singe̱no̱ to̱ buńa, e so̱ ná a be̱ muńenge̱ o nin we̱nge̱ ná a be̱n lambo lena a si tano̱ a be̱ne̱ obiana ba mabusise̱ mo̱ o ndabo ao na mińakisan, ba madipa mo̱, ba mawe̱le̱ pe̱ o beboa—dube̱ di we̱le̱be̱ o kekise̱.—Langa 1 Petro 1:6, 7.

18. Ne̱ni jeno̱ ná di benga be̱ bonam e?

¹⁸ Yehova a bi ná di mapula be̱ bonam na mbale̱. We ná o benga be̱ bonam to̱ na mitakisan yete̱na o bupe̱ matanga malalo je̱nno̱ ma mabole̱ ná di be̱ bonam. Wa pe̱ o me̱nde̱ so̱ we̱le̱ kwala ná: “Bonam na tumba lena Yehova nde e Loba labu!”—Mye. 144:15.