Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA DI LONDE̱ DOM NA MALALO

Bola jabea la longe̱ edube

Bola jabea la longe̱ edube

1. Nja nu boli biso̱ longe̱ e?

YEHOVA “nde e Loba la longe̱.” (Yeremia 10:10) E nde Muweked’asu, mo̱ pe̱ nde a boli biso̱ longe̱. Bibe̱l e makwala ná: “Wa nde o weki mambo me̱se̱, ońola jemea lo̱ngo̱ nde meno̱, ma wekabe̱no̱ pe̱.” (Bebīsedi 4:11) E, Yehova a ta a pula ná di be̱ne̱ longe̱. Longe̱ le nde jabea la tiki di wu na mo̱.​—Langa Myenge 36:10.

2. Nje jangame̱nno̱ bola ná di tongwe̱le̱ o longe̱ e?

2 Yehova a mabola biso̱ nje e mapule̱ biso̱ ná di tike be̱ longe̱, k’eyembilan, da na madiba. (Bebolo 17:28) Nde buka nika, a mapula ná di bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱. (Bebolo 14:15-17) Ná di tongwe̱le̱ o longe̱, jangame̱ne̱ o sengane̱ mambenda ma Loba.​—Yesaya 48:17, 18.

NE̱NI LOBA A ME̱NE̱NO̱ LONGE̱

3. Nje Yehova a bolino̱ ponda Kain a bono̱ Abel e?

3 Bibe̱l e mokwe̱le̱ biso̱ ná longe̱ lasu na malonge̱ ma bane̱ bato me tiki o miso̱ ma Yehova. K’eyembilan, ponda Kain​—mun’a mome ńa Adam na Eva​—a lingane̱no̱ munańango nusadi Abel, Yehova ome̱le̱ Kain ná aleye malinga mao. Nde Kain a si sengane̱, na mo̱ a bata linga “a ko̱ munańango Abel o ńolo, a bwa mo̱.” (Bebotedi 4:3-8) Yehova a ko̱kise̱ Kain ońolana a bo Abel. (Bebotedi 4:9-11) Ońola nika so̱ malinga na bosinga be bobe ońolana be ná ba bola ná di be̱ bato ba njo to̱so̱ bebwan. Moto ńe nika a titi ná a be̱ne̱ longe̱ la bwindea. (Langa 1 Yohane 3:15.) Ná di do̱lisane̱ Yehova, jangame̱ne̱ jokwa to̱ndo̱ bato be̱se̱.​—1 Yohane 3:11, 12.

4. Nje mbenda po̱ ńa yi Loba a bolino̱ Bonaisrael e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea jabea la longe̱ e?

4 Lokoli la mbu ombusa ponda, Yehova a lee̱le̱ ná longe̱ le mo̱ tiki o miso̱ ponda a bolino̱ Mose Dom la Mambenda. Po̱ ńa ma mambenda e makwala ná: “O si bwa.” (Ndimbisedi 5:17) Moto a bo te̱ nupe̱pe̱ na m’boṅsan, mo̱ pe̱ a mabwabe̱.

5. Ne̱ni Loba a me̱ne̱no̱ kwese̱ la deme̱ e?

5 Ne̱ni Loba a me̱ne̱no̱ kwese̱ la deme̱ e? Nate̱na mo̱me̱ne̱ longe̱ la muna nu dia o dibum le tiki o miso̱ ma Yehova. O Mbenda Yehova a bolino̱ Bonaisrael, Yehova a kwali ná moto a dome̱le̱ te̱ mut’a deme̱, nde nika e bola ná mun’ao a wo̱, nu moto a mabwabe̱. (Langa Bebusedi 21:22, 23; Myenge 127:3.) Nika e mokwe̱le̱ biso̱ ná kwese̱ la deme̱ le bobe.​—Ombwa Maki 27.

6, 7. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ Yehova ná di me̱ne̱ longe̱ ka lambo la tiki?

6 Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ Yehova ná longe̱ lasu nikame̱ne̱ pe̱ na malonge̱ ma bane̱ bato me biso̱ tiki o miso̱ e? Yete̱na di si boli lambo to̱ diwo̱ le ná di wanea longe̱ lasu na la bane̱ mbeu a ńolo. Ońola nika, di si me̱nde̱ bolane̱ sika, tāko, to̱so̱ banga, ońolana man mambo ma me̱nse̱ biso̱ sese, me pe̱ ná ma bwa biso̱.

7 Loba a boli biso̱ longe̱ lasu na ńol’asu, jangame̱ne̱ o bolane̱ mo̱ ka ne̱ni te̱ a mapulano̱. Ońola nika e mapula ná jombweye ńol’asu ńai a bwam. Di si boli te̱ nika, ke̱ di me̱nde̱ nde be̱ mbindo o miso̱ ma Loba. (Roma 6:19; 12:1; 2 Korinto 7:1) Di titi ná jowe̱ Yehova, nu boli biso̱ longe̱, yete̱na di si me̱ne̱ longe̱ ka lambo la tiki. To̱ná yeno̱ ná e be̱ ndutu jita o jese̱le̱ bede̱mo ba bobe, Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ yete̱na di mawe̱ o bola nika ońolana di me̱ne̱ longe̱ ka lambo la tiki.

8. Nje di me̱nde̱no̱ bola o be̱ mbaki ná di si makusise̱ longe̱ lasu to̱so̱ la bane̱ sese e?

8 Joko ná longe̱ le nde jabea la tiki. Yehova a lakisane̱ biso̱ ná di me̱nde̱ we̱ ná di si bola tom lambo di makusise̱ longe̱ lasu to̱so̱ la bane̱ sese. Di malee̱le̱ nika tongwea na ne̱ni di maduane̱no̱ mutoa masu, tútút’asu, to̱so̱ elongisan a ndiyo epe̱pe̱. Di mabanga tuna la ńolo le njo to̱so̱ di mawane̱ mbeu a ńolo. (Myenge 11:5) Di mabola pe̱ me̱se̱ ná bolongi basu bo be̱ ńai bo si me̱nse̱no̱ moto sese. Yehova a ta anea Bonaisrael ná: “O malonga te̱ ndabo a peńa, po̱ngo̱ edim’a ko̱to̱ omo̱ń a muńua mo̱ngo̱ ná o si kusise̱ ndabo ango̱ njo̱m a maya, ke̱ moto a kwedi oten.”​—Ndimbisedi 22:8.

9. Ne̱ni jangame̱nno̱ bongwa ńama e?

9 Nate̱na mo̱me̱ne̱ mbadi di mabongwano̱ ńama ńe mweńa o miso̱ ma Yehova. A boli biso̱ wonja o bwa ńama ná di sombweye biso̱me̱ne̱ da na mbo̱ti, to̱so̱ o bwa mo̱ yete̱na e mapula je̱nse̱ longe̱ lasu sese. (Bebotedi 3:21; 9:3; Bebusedi 21:28) Nde di s’angame̱ne̱ bolane̱ ńama njo to̱so̱ bwa mo̱ buka te̱ ońola loko.​—Minia 12:10.

BOLA BE̱ LA BOSANGI LA LONGE̱ EDUBE

10. Ne̱ni di bino̱ ná maya me nde eyemban a longe̱ e?

10 Maya me bosangi o miso̱ ma Yehova ońolana me nde eyemban a longe̱. Ombusa Kain bwa Abel, Yehova a kwalane̱ Kain ná: “Misea ma maya ma munańo̱ngo̱ mi mawe̱ la mińangadu mi po̱i nate̱n’o matoi mam.” (Bebotedi 4:10) Maya ma Abel ma ta nde eyemban a longe̱ lao, Yehova a ko̱kise̱ so̱ Kain ná a bo Abel. Ombusa Mpupe ma mińa ma Noa, Yehova a lee̱le̱ pe̱te̱ ná maya me nde eyemban a longe̱. Yehova anedi Noa na mbia mao ná ba de ńama. Mo̱ ná: “Me̱se̱ ma matuse̱ ńolo mena ma be̱n longe̱ ma be̱ da lańu; kana na bolino̱ bińo̱ mbot’a mada, na mabola pe̱ bińo̱ man me̱se̱ nikame̱ne̱.” Nde, Yehova anedi babo̱ ná ba si da lambo diwo̱: “Nde lo si da nde ńama ni dian mudī mao ma longe̱ [to̱so̱, longe̱] nika ńe nde ná ke̱ maya ma dia mo̱ o ńolo.”​—Bebotedi 1:29; 9:3, 4.

11. Njika byanedi jombwea maya Loba a bolino̱ tumba la Israel e?

11 Lambo ka 800 ba mbu ombusa ponda Yehova a langwedino̱ Noa ná a si da maya, a bati pe̱te̱ bola tumba lao byanedi ná: “To̱ njika mot’a ndabo a Israel to̱ mwe̱n nu jai o ndabo abu nu mabwe̱ ńama to̱ ino̱n i madabe̱ o jango, a kome maya mao, a kudumane̱ pe̱ mo̱ na mińangadu.” A bati pe̱ ná: “Lo si da maya.” (Levitiko 17:13, 14) Yehova a ta te̱nge̱ nde a pula ná tumba lao le̱ne̱ ná maya me bosangi. Ba wusa da ńama nde seto̱ maya. Ba ta bangame̱ne̱ koma o wase maya ma ńama ba bono̱ ońola da.

12. Ne̱ni Kriste̱n i me̱ne̱no̱ maya e?

12 Eyek’a mbu ombusa kwed’a Yesu, bamuloloma na batudu ba mwemba ma Kriste̱n o Yerusalem ba jai o jombwea njika Mambenda oteten a ma ma bolabe̱ Bonaisrael Kriste̱n yangame̱nno̱ bupe̱. (Langa Bebolo 15:28, 29; 21:25.) Yehova ongwane̱ babo̱ o so̱ṅtane̱ ná maya ma dia te̱nge̱ nde tiki o miso̱ mao, na ná bangame̱ne̱ tika je̱ne̱ mo̱ ka lambo le bosangi. Kriste̱n a boso i si wusa da to̱so̱ ńo̱ maya to̱so̱ da ńama ni si ke̱be̱ mulopo ńai maya ma mabusano̱ ná popolopopolo. Ba bola te̱ nika, e wusa nde be̱ biana be nde o jowe̱ losango to̱so̱ wite̱ musonje. Botea ni ponda, Kriste̱n a mbale̱ i bangi o da to̱so̱ ńo̱ maya. O nin we̱nge̱ pe̱ so̱ e? Yehova a dia te̱ nde a mapula ná je̱ne̱ ná maya me bosangi.

13. Ońola nje Kriste̱n i si memeano̱ tombe̱le̱ la maya e?

13 Mo̱, nika e mapula kwala ná Kriste̱n yangame̱ne̱ pe̱ banga tombe̱le̱ la maya e? E. Yehova anedi biso̱ ná di si da to̱so̱ ńo̱ maya. Do̱kita a kwalane̱ te̱ wa ná o si ńo̱ belam ba ngińa, o me̱nde̱ jinge̱le̱ mo̱ o ńol’ango̱ tongwea na ndo̱ndo̱ki e? Tomtom! Mulemlem pe̱ nde byanedi ba si da to̱so̱ si ńo̱ la maya be mapulano̱ kwala ná di si me̱nde̱ jemea tombe̱le̱ la maya.​—Ombwa Maki 28.

14, 15. Ońola nje yeno̱ Kriste̱n mweńa ná e bole longe̱ edube, e sengane̱ pe̱ Yehova e?

14 Ye pe̱ te̱ ná do̱kita di kwalane̱ biso̱ ná di mawo̱ yete̱na di bangi tombe̱le̱ la maya, nje di me̱nde̱no̱ bola e? Moto te̱ nde angame̱ne̱ no̱nge̱ bedomsedi o sengane̱ mbend’a Loba to̱ ke̱m jombwea maya. Kriste̱n i mabola jabea la longe̱ la Loba edube ende̱ne̱, di me̱nde̱ so̱ wasa mbad’a bo̱lise̱ ipe̱pe̱ i si mabolane̱ maya ná di benge be̱ longe̱; nde di si me̱nde̱ jemea tombe̱le̱ la maya.

15 Di mawe̱ na ngińa ná di be̱ne̱ ja la bwam, nde kana longe̱ leno̱ Loba tiki, di si me̱nde̱ jemea tombe̱le̱ la maya. Ye mweńa jita ná di sengane̱ Loba buka kwe̱me̱ mo̱ ońolana di makeka ko̱ko̱ mińa ma longe̱ lasu. Yesu mo̱ ná: “To̱ nja nu mapule̱ sunge̱ longe̱ lao a mabo̱lo̱ne̱ mo̱; nde to̱ nja pe̱ nu mabo̱lo̱ne̱ longe̱ lao ońol’am a makombe̱ mo̱.” (Mateo 16:25) Di mapula sengane̱ Yehova ońolana di to̱ndi mo̱. A bi nje ye bwam ońol’asu buka me̱se̱; kana Yehova, longe̱ le pe̱ biso̱ tiki na bosangi o miso̱.​— Bonahebe̱r 11:6.

16. Ońola nje baboledi ba Loba ba masengane̱no̱ mo̱ e?

16 Baboledi ba Loba ba jemea ba no̱ngi bedomsedi o bupe̱ mbend’ao jombwea maya. Ba si me̱nde̱ da to̱so̱ ńo̱ maya, ba si me̱nde̱ pe̱ to̱ jemea bolane̱ la maya ka bwanga o bo̱lise̱ maboa. * Nde, ba me̱nde̱ jemea mbad’a bo̱lise̱ ipe̱pe̱ o sunga longe̱ labu. Be mbaki ná Muweked’a longe̱ na maya a bi nje ye bwam buka me̱se̱ ońol’abu. Mo̱, o dube̱ ná a bi nje ye bwam buka me̱se̱ ońol’ango̱ e?

BOLANE̱ LA MAYA DIWO̱ NA MUNE YEHOVA ANEDINO̱

17. Njika bolane̱ la maya diwo̱ Yehova anedino̱ Bonaisrael e?

17 O Mbenda ńena Loba a bolino̱ Mose, Yehova a langwedi Bonaisrael ná: ‘Mudī ma ńolo [to̱so̱, longe̱] mwe nde o maya; na boli nde bińo̱ mo̱ ońola diyo̱ o te̱ ebula [to̱so̱, baise̱ milakisan] ońol’a midī mańu [bińo̱me̱ne̱]; ebanja . . . maya nde ma mate̱ ebula.’ (Levitiko 17:11) Bonaisrael ba ta be̱ ba wusi te̱, ná Yehova a lakise̱ babo̱, ba ta be̱ ba bola jabea l’eyembe, ba baise̱ prisi ná e myase̱le̱ dongo la maya mao o diyo̱ di ta o tempe̱l. Nika nde e ta bolane̱ la maya diwo̱ na mune Yehova anedino̱ Bonaisrael.

18. Nje jeno̱ ná di be̱ne̱ tongwea na jabea la Yesu e?

18 Ponda Yesu a po̱ino̱ o wase, a bo̱le̱ mbend’a mabea ma byembe ponda a bolino̱ longe̱ lao, to̱so̱ maya, ońola lakise̱ la myobe masu. (Mateo 20:28; Bonahebe̱r 10:1) Longe̱ la Yesu di ta tiki kańena, ombusa Yehova pumbwe̱le̱ mo̱ ná ale o mo̱ń, Yehova a boli mbel’a moto epolo o be̱ne̱ longe̱ la bwindea.​—Yohane 3:16; Bonahebe̱r 9:11, 12; 1 Petro 1:18, 19.

Ne̱ni weno̱ ná o lee̱le̱ edube ońola longe̱ na maya e?

19. Nje jangame̱nno̱ bola ná di ‘sange na maya ma bato be̱se̱’ e?

19 Di matimbise̱le̱ Yehova masoma ońola jabea la betańsedi la longe̱! Di mapula pe̱ o langwea bato ná ba dube̱ te̱ Yesu, be ná ba be̱ longe̱ o bwindea. Di to̱ndi bato, di me̱nde̱ pe̱ bola me̱se̱ na me̱se̱ ná jokwe̱le̱ babo̱ ne̱ni be̱ne̱ longe̱. (Hesekiel 3:17-21) Ka ńamuloloma Paulo, di me̱nde̱ so̱ we̱le̱ kwala ná: “Na sangi na maya ma bińo̱ be̱se̱. Ebanja na si wuti to̱ lambo, kańena na si langweye bińo̱ mwano ma Loba mwe̱se̱.” (Bebolo 20:26, 27) Na mbale̱, di malee̱le̱ ná di mabola longe̱ na maya edube ende̱ne̱ yete̱na di makwalisane̱ bane̱ jombwea Yehova, na ne̱ni pe̱ longe̱ leno̱ mo̱ tiki o miso̱.

^ par. 16 O mapula te̱ bata bia jombwea tombe̱le̱ la maya, ombwa mapapa 77-79 ma kalati “Bińo̱ ja o ndol’a Loba,” ni busisabe̱ na Mboṅ a Yehova.