1. Njika muka mu biane̱ jita di malano̱ kwalea e?

LODUN la bato lo bi muka mu biane̱ jita mu belabe̱ ná A Tete̱ Ńasu, to̱so̱ Muka ma Sango. Yesu a bolane̱ mu muka o jokwe̱le̱ bokwedi bao ne̱ni kane̱. Ońola njika mambo a kane̱no̱ e? Ońola nje mu muka mweno̱ biso̱ mweńa jita we̱nge̱ e?

2. Ońola njika mambo ma mweńa malalo Yesu okwe̱le̱no̱ biso̱ o kane̱ e?

² Yesu a kwali ná: “Lo kane̱ nde ninka: ‘A Tete̱ ńasu ńe o mo̱ń. Dina lo̱ngo̱ di dubabe̱ [to̱so̱, di sangisabe̱]. Janea lo̱ngo̱ di ye. Jemea lo̱ngo̱ di bolabe̱ o wase kana o mo̱ń.’” (Langa Mateo 6:9-13.) Ońola nje Yesu okwe̱le̱no̱ biso̱ o kane̱ ońola man mambo malalo e?​—Ombwa Maki 19.

3. Nje jangame̱nno̱ bia jombwea Janea la Loba e?

³ Joko ná dina la Loba ná Yehova. Jombwedi pe̱ nje ye jemea la Loba ońola mbel’a moto na ońola wase. Nde nje Yesu a tano̱ a pula kwala ponda a kwalino̱ ná: “Janea lo̱ngo̱ di ye” e? Di me̱nde̱ jokwa nje ye Janea la Loba, nje di me̱nde̱no̱ bola, na ne̱ni di me̱nde̱no̱ sangise̱ dina la Loba.

4. Janea la Loba le nde nje e, nja pe̱ ńe Kiṅ’ao e?

⁴ Yehova a bokise̱ janea diwo̱ o mo̱ń, a po̱so̱ Yesu o be̱ Kiṅ’a di janea. Bibe̱l e mabele̱ di janea ná Janea la Loba. Yesu nde e “Kiṅ’a bonakiṅe̱ na Sango a  bonabasango.” (1 Timoteo 6:15) Yesu a dongame̱n o bolea bato bwam buka nje yena to̱ njika mwanedi o wase eno̱ ná a bola. E pe̱ ngińa buka banedi be̱se̱ ba lati o wase.

5. La we̱ni janea la Loba di me̱nde̱no̱ janea e? Nje di me̱nde̱no̱ janea e?

⁵ Yesu ondedi o mo̱ń mwane̱i ma mińa ombusa bepumbwedi bao. Ponda e po̱ino̱, Yehova a te̱se̱ mo̱ ka Kiṅ’a di Janea. (Bebolo 2:33) La mo̱ń nde janea la Loba di me̱nde̱no̱ janea wase ńe̱se̱. (Bebīsedi 11:15) Ońola nika nde Bibe̱l e mabele̱no̱ Janea la Loba ná ‘Janea la mo̱ń.’​—2 Timoteo 4:18.

6, 7. Nje e we̱le̱ Yesu Kiṅe̱ ni buki kiṅ’a bato ba benama ye̱se̱ e?

⁶ Bibe̱l e makwala ná Yesu nde e Kiṅe̱ ni buki kiṅ’a bato ba benama ye̱se̱ ońolana mo̱ nde e nu “ńena ńe mpo̱m mō̱ mu si mawo̱.” (1 Timoteo 6:16) Banedi be̱se̱ ba nin wase ba masukane̱ wo̱, nde Yesu a si me̱nde̱ wo̱ tom. Bwam bwe̱se̱ Yesu a me̱nde̱no̱ bolea biso̱ bo me̱nde̱ jinda o bwindea.

⁷ Edinge̱ ewo̱ ya Bibe̱l e makwala ná Yesu a me̱nde̱ nde be̱ Kiṅ’a te̱me̱ la sim na ńa muyao: “Mudī ma Yehova mu me̱nde̱ ja omo̱ń ao, mudī ma jangwa na ma dibie̱, mudī ma myano na ma ngińa, mudī ma so̱ṅtane̱ na ma bo̱ngo̱ ba Yehova. A si me̱nde̱ kaise̱ kaponda byombwedi ba miso̱, to̱ bakwa [to̱so̱, bola malea] kaponda sengasengane̱ la matoi, a me̱nde̱ nde kaise̱ bayaṅabe̱ [to̱so̱, batuedi] kaponda te̱me̱ la sim.” (Yesaya 11:2-4) Mo̱, o me̱nde̱ to̱ndo̱ ná kiṅ’ango̱ e be̱ nika e?

8. Ne̱ni di bino̱ ná Yesu a si me̱nde̱ janea mo̱me̱ne̱ mō̱ e?

⁸ Loba a po̱si bato ba benama bō̱ ná baneye  mwemba na Yesu o janea lao la mo̱ń. K’eyembilan, ńamuloloma Paulo a langwedi Timoteo ná: “Di we̱lisan te̱, di me̱nde̱ pe̱ janea [ka kiṅe̱] mwemba na mo̱.” (2 Timoteo 2:12) Bato baninga ba me̱nde̱ janeye̱ ka kiṅe̱ mwemba na Yesu e?

9. Bato baninga ba me̱nde̱ janeye̱ na Yesu e? Botea njika ponda Loba a botedino̱ po̱so̱ babo̱ e?

⁹ Ka nje te̱ jokono̱ o Jokwa 7, ńamuloloma Yohane a ta a kusa je̱ne̱ we̱ni e̱nno̱ Yesu o mo̱ń ka Kiṅe̱ mwemba na 144 000 la kiṅe̱ ipe̱pe̱. Ba nja be 144 000 e? Yohane a tele̱ye̱ ná “ba be̱n dina lao [Yesu] na dina la Sango ao ma tilabe̱ o mbo̱mbo̱ abu.” A bati ná: “Be nde ba bena ba mabupe̱ Mun’a mudo̱ngi [nika ná, Yesu] to̱ we̱ni a malano̱. Ban nde ba ko̱to̱be̱ oteten a bato.” (Langa Bebīsedi 14:1, 4.) Ye 144 000 ye nde Kriste̱n a jemea yena Loba a po̱sino̱ o “janea wase [ka kiṅe̱]” mwemba na Yesu. Ombusa kwed’abu, i mapumbwabe̱le̱ o wala be̱ longe̱ o mo̱ń. (Bebīsedi 5:10) Botea o mińa ma bamuloloma nde Yehova a botedino̱ o po̱so̱ Kriste̱n a jemea o be̱ o di dibo̱to̱ la 144 000 la kiṅe̱.

10. Ońola nje nika ńeno̱ ndolo ninde̱ne̱ ná Yehova a bole ná Yesu na 144 000 baneye bato ba benama e?

¹⁰ Yehova a mombwea biso̱ jita, ońola nika nde a boṅsane̱no̱ ná bato ba benama baneye mwemba na Yesu. Yesu a me̱nde̱ be̱ mwaned’a bwam ońolana a maso̱ṅtane̱ biso̱. A bi nje ye ebe̱yed’a mot’a benama na nje ye take. Paulo a kwali ná Yesu a mabwea biso̱ ndedi, e ná ‘a bwa sese ońola bo̱bo̱ lasu,’ na ná a ‘kekisabe̱ ka biso̱ o mambo me̱se̱.’ (Bonahebe̱r 4:15; 5:8) Ye 144 000 pe̱ e bi nje ye ebe̱yed’a mot’a benama.  Yanane̱ pe̱ ka ni titi ke̱nge̱nge̱ na diboa. Je so̱ ná di be̱ mbaki ná Yesu na ye 144 000 ba me̱nde̱ so̱ṅtane̱ besengedi basu ba mulema nikame̱ne̱ pe̱ na mitakisan di be̱nno̱.

11. Ońola nje Yesu okwe̱le̱no̱ bokwedi bao o kane̱ ná jemea la Loba di bolabe̱ o mo̱ń e?

¹¹ Yesu okwe̱le̱ bokwedi bao o kane̱ ná jemea la Loba di bolabe̱ o mo̱ń. Ońola nje e? Je̱n o Jokwa 3 ná Satan Diabolo a pamo Yehova. Ombusa pamo a Satan, Yehova ese̱le̱ mo̱ na ange̱l a pamo, nika ná midī ma bobe, ná ba je o mo̱ń ońola son a ponda. Seto̱ so̱ be̱se̱ ba ta o mo̱ń nde ba ta ba bola jemea la Loba. O Jokwa 10, di me̱nde̱ bata jokwa jombwea Satan na midī ma bobe.

12. Njika mambo maba ma mweńa di malangano̱ o Bebīsedi 12:10 e?

¹² Bibe̱l e mabola beteledi ná, dibokime̱ne̱ ombusa mo̱ te̱se̱be̱ Kiṅ’a Janea la Loba, Yesu anane̱ Satan bwemba. (Langa Bebīsedi 12:7-10.) Myemba 10 mi malangwa mambo maba me mweńa jita. Janea la Loba di botedi o janea ponda Yesu Kristo a no̱ngino̱ boja ka Kiṅe̱, na Satan pe̱ a pimbabe̱ o wase. Ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱, man mambo maba ma mátomba.

13. Nje e tombi o mo̱ń ponda Satan a pimbabe̱no̱ o wase e?

¹³ Bibe̱l e malangwea biso̱ ná ange̱l a jemea i sombise̱ o mo̱ń ponda Satan na midī mao ma bobe ba pimbabe̱no̱ o wase. Di malanga ná: “Bwa muńe̱nge̱ a mo̱ń, na ba ba jai oten!” (Bebīsedi 12:12) Tatan, musango mu londi mbom nikame̱ne̱ pe̱ na jalatane̱ be o mo̱ń ońolana be̱se̱ be owo ba mabola jemea la Loba.

14. Nje e ko̱ye̱ wase ońolana Satan a pimbabe̱ oten e?

 ¹⁴ Nde, longe̱ le diwengisan jita o wase. Mambo ma bobe na ma mabwesane̱ bo̱ngo̱ ma mako̱ye̱ bato ‘ebanja Satan a sibi o wase,’ e oteten a “malinga mande̱ne̱, kana a bino̱ ná a dian nde son a ponda.” (Bebīsedi 12:12) Satan a kwań; ebanja a pimbabe̱ o wase, a bi pe̱ ná a me̱nde̱ ńamsabe̱ son a ponda. A mabola me̱se̱ eno̱ ná a we̱le̱ o wanea wase ńe̱se̱ mitakisan, sese na take.

15. Nje ye jemea la Loba ońola wase e?

¹⁵ Nde, mwano ma Loba ońola wase mu si tuko. A dia a mapula ná bato be ná ke̱nge̱nge̱ ba be̱ longe̱ o bwindea o paradisi o wase. (Myenge 37:29) Ne̱ni so̱ Janea la Loba di me̱nde̱no̱ bola ná nika e be̱ e?

16, 17. Nje Daniel 2:44 a malangweano̱ biso̱ jombwea Janea la Loba e?

¹⁶ Edinge̱ ye o Daniel 2:44 e makwala ná: “O mińa ma yi kiṅe̱, Loba la mo̱ń a me̱nde̱ busise̱ janea diwo̱, lena di si me̱nde̱ buleye̱ tom, lena tumba dipe̱pe̱ di si me̱nde̱no̱ no̱ngo̱ne̱ doi lao. Di me̱nde̱ ńo̱so̱ na bo̱le̱ ma manea me̱se̱, na mo̱me̱ne̱ di tingame̱ po̱ko̱po̱ko̱.” Nje yen edinge̱ e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Janea la Loba e?

¹⁷ Laboso, e mokwe̱le̱ biso̱ ná Janea la Loba di me̱nde̱ botea janea o “mińa ma yi kiṅe̱.” Nika ná, Janea la Loba di me̱nde̱ botea janea ke̱ mane̱ manea ma bato ma dia pe̱te̱ o boja. Di londe̱ maba, e malangwea biso̱ ná Janea la Loba di me̱nde̱ ja po̱ko̱po̱ko̱, janea to̱ diwo̱ di si me̱nde̱ no̱ngo̱ epol’ao. Di londe̱ malalo, bwemba bo me̱nde̱ jana oteten a Janea la Loba na manea ma nin wase. Janea la Loba di me̱nde̱ buka, nde di be̱ mpo̱m ma janea mu me̱nde̱ janeye̱ nin wase.  Denge̱ bato ba benama ba mabe̱ne̱ janea la bwam di buki me̱se̱.

18. Nje ye dina la bwemba bosukan oteten a Janea la Loba na manea ma nin wase e?

¹⁸ Ne̱ni Janea la Loba di me̱nde̱no̱ no̱ngo̱ epol’a manea ma nin wase e? Obiana bwemba bosukan bo belabe̱ ná bwemba ba Armagedon bo mana, midī mabobe mi me̱nde̱ lo̱ndo̱ “kiṅ’a wase ye̱se̱, o ko̱te̱le̱ babo̱ o bwemba ba buńa bonde̱ne̱ ba Loba la Ngum.” E, na mbale̱, manea ma nin wase ma me̱nde̱ janane̱ Janea la Loba.​—Bebīsedi 16:14, 16; ombwa Maki 10.

19, 20. Ońola nje di be̱nno̱ ńo̱ngi ná Janea la Loba janeye wase e?

¹⁹ Ońola nje di be̱nno̱ ńo̱ng’a Janea la Loba e? O bosadi bwe̱se̱, njo̱m ye ilalo. Ńaboso, je nde babobe, ońola nika nde di maboano̱, di mawo̱no̱ pe̱. Nde Bibe̱l e makwala ná owas’a Janea la Loba, di me̱nde̱ be̱ longe̱ o bwindea. Yohane 3:16 a makwala ná: “Ebanja ninka nde Loba a to̱ndino̱ wase ná a boli mpo̱m mao ma Muna, ná to̱ nja nu dube̱ mo̱ a si mańama, nde a mabe̱ne̱ longe̱ la bwindea.”

²⁰ Njo̱m ni londe̱ iba di be̱nno̱ ńo̱ng’a Janea la Loba ńe nde ná, di dingabe̱le̱ na bato ba bobe. Jita labu le mpoṅ, di titi mbale̱, le pe̱ mbamba. Di titi ná di bola to̱ lambo o sumwa babo̱, nde Loba mo̱ e ná. Bato ba mabenge̱ bole̱ nje ye bobe ba me̱nde̱ ńamsabe̱ o bwemba ba Armagedon. (Langa Myenge 37:10.) Njo̱m ni londe̱ ilalo di be̱nno̱ ńo̱ng’a Janea la Loba ńe nde ná, manea ma bato ma s’oú, me njo, ma to̱ndi pe̱ mate̱ki. Ma si mongwane̱ pe̱ to̱ bato o sengane̱ Loba. Bibe̱l e makwala ná ‘mō̱ a manea nune̱ o sebea mo̱ mbeu a ńolo.’​—Mulangwedi 8:9.

21. Ne̱ni Janea di me̱nde̱no̱ bola ná jemea la Loba di bolabe̱ o wase e?

 ²¹ Ombusa Armagedon, Janea la Loba di me̱nde̱ bola ná jemea la Loba di bolabe̱ o wase. K’eyembilan, di me̱nde̱ sumwa Satan na midī mao ma bobe. (Bebīsedi 20:1-3) Ponda e me̱nde̱ po̱ ńena to̱ moto a si me̱nde̱no̱ pe̱ boa to̱ wo̱ tom. Tongwea na jabea la diko̱ti, bato ba jemea be̱se̱ ba me̱nde̱ we̱le̱ be̱ longe̱ o bwindea o Paradisi. (Bebīsedi 22:1-3) Di Janea di me̱nde̱ sangise̱ dina la Loba. Nje nika e mapulano̱ kwala e? Nika e mapula nde kwala ná, ponda Janea la Loba di me̱nde̱no̱ janea wase, bato ba benama be̱se̱ ba me̱nde̱ bola dina la Yehova edube.​—Ombwa Maki 20.

22. Ne̱ni di bino̱ ná Yesu a si te̱se̱be̱ Kiṅe̱ ponda a tano̱ o wase, to̱so̱ dibokime̱ne̱ a timbino̱ o mo̱ń e?

²² Yesu okwe̱le̱ bokwedi bao o kane̱ ná: “Janea lo̱ngo̱ di ye.” Nika e lee̱le̱ ná janea la Loba di ta langame̱ne̱ po̱ o mińa mi maye̱. Yehova a ta angame̱ne̱ se̱le̱ bokise̱ janea lao, denge̱ a mate̱se̱ Yesu Kiṅ’a di janea. Mo̱,  Yesu a te̱se̱be̱ Kiṅe̱ dibokime̱ne̱ a timbino̱ o mo̱ń e? Ke̱m, a ta angame̱ne̱ jenge̱le̱. Petro na Paulo ba tele̱ye̱ nika ombusa bepumbwedi ba Yesu, ponda ba lee̱le̱no̱ ná edinge̱ a Myenge 110:1 e mombwea nde Yesu. O y’edinge̱, Yehova a makwala ná: “Ja o dia lam la mom natē̱ na timbise̱ basingedi bo̱ngo̱ elondo a matanga mo̱ngo̱.” (Bebolo 2:32-35; Bonahebe̱r 10:12, 13) Ponda ininga so̱ Yesu a tano̱ angame̱ne̱ jenge̱le̱ oboso ná Yehova a mate̱se̱ mo̱ Kiṅe̱ e?

23. (a) Njika ponda Yesu a botedino̱ janea ka Kiṅ’a Janea la Loba e? (b) Nje di malano̱ jombwea o jokwa di bupe̱ e?

²³ Mimbu jita oboso ba mbu ma 1914, dibo̱to̱ la Kriste̱n yena i ta i wasa mbale̱ i so̱ṅtane̱ ná mu mbu mu ta mwangame̱ne̱ be̱ mbu ma mweńa o bedinge̱ ba Bibe̱l. Mambo mena ma bolane̱ o wase botea mu mbu ma 1914 ma bamse̱ ná i ta i te̱nge̱ne̱. Yesu a botedi o janea ka Kiṅe̱ o mu mbu me̱ne̱. (Myenge 110:2) Dibokime̱ne̱ ombusa mo̱ botea janea lao nde Satan a pimbabe̱no̱ o wase, tatan “a dian nde son a ponda.” (Bebīsedi 12:12) O jokwa di bupe̱, di mala je̱ne̱ mboṅ ipe̱pe̱ i malee̱le̱ ná jā nde o yi son a ponda. Di me̱nde̱ pe̱ jokwa ná son a ponda Janea la Loba di me̱nde̱ bola ná jemea la Loba di bolabe̱ o wase.​—Ombwa Maki 21.