1, 2. Ońola nje o mo̱nge̱le̱no̱ ná muka mwe nde jabea la tobotobo e, ońola nje pe̱ jangame̱nno̱ bia nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ jombwea mo̱ e?

WASE e salo jita, kobisane̱ misipo. Yehova ombo te̱ wase, a me̱ne̱ nde bato ba matumba me̱se̱ ka to̱n diwo̱ la madiba o mulonga. (Myenge 115:15; Yesaya 40:15) To̱ná di salono̱ jita kobisane̱ misipo nika ńe nde mo̱ń na wase, kalat’a Myenge 145:18, 19 e makwala ná: “Yehova e be̱be̱ na be̱se̱ ba mabele̱ mo̱, be̱se̱ ba mabele̱ mo̱ na mbale̱. A malonde̱ mpuli ma ba ba mabwe̱ mo̱ bo̱ngo̱, a masenga mbemb’abu, a mongwane̱ babo̱.” A se̱ edube ende̱ne̱ di be̱nno̱ e! Yehova, Muwekedi ńa ngum, a mapula sisea biso̱ be̱be̱, a mapula pe̱ o senga mika masu. E, muka mwe nde lambo l’edube, jabea la tobotobo Yehova a bolino̱ mō̱ ńasu te̱.

² Nde, Yehova a me̱nde̱ nde o senga mika masu yete̱na di kwalisane̱ mo̱ buka te̱ o mbadi a do̱lisanno̱. Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? Jombweye nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea muka.

3. Ońola nje wangame̱nno̱ kane̱ Yehova e?

³ Yehova a mapula ná o kane̱, to̱so̱ ná o kwalisane̱ mo̱. Ne̱ni di bino̱ nika e? Son langa Filipi 4:6, 7. Dutea te̱ ni ńai a bebeledi ba muyao. Mwaned’a misipo a mombwea wa ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱, a mapula pe̱ ná o langweye mo̱ besengedi bo̱ngo̱ ba mulema na mitakisan mo̱ngo̱.

4. Ne̱ni kwalisane̱ la Yehova o muka ponda te̱ di mabolano̱ ná diko̱m lańu di bate be̱ ngińa e?

 ⁴ Muka mu mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova. Mako̱m ma be̱n te̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la langwea mō̱ na nune̱ mo̱nge̱le̱ mabu, mitakisan mabu, nikame̱ne̱ pe̱ na besengedi babu ba teten, diko̱m labu di mabata o be̱ ngińa. Mulemlem pe̱ nde kwalisane̱ la Yehova o muka leno̱. Tongwea na Bibe̱l, a langwedi wa mo̱nge̱le̱ mao na besengedi bao ba teten, a malangwea pe̱ wa nje a me̱nde̱no̱ bola kie̱le̱ ni maye̱. We ná na mo̱me̱ne̱ o langwea mo̱ besengedi bo̱ngo̱ ba njiba mulema tongwea na kwalisane̱ mo̱ ponda na ponda te̱. Bola la nika, di mabola ná diko̱m la bińo̱ na Yehova di bate be̱ ngińa.​—Yakobo 4:8.

5. Ne̱ni di bino̱ ná Yehova a si masenga mika me̱se̱ e?

⁵ Mo̱, Yehova a masenga mika me̱se̱ e? Ke̱m, a si  masenga me̱se̱. O mińa ma muto̱ped’a mudī Yesaya, Yehova a ta a langwea Bonaisrael ná: “To̱ litise̱ nde beso̱so̱medi ne̱ni, na si masengane̱ bińo̱; mā mańu ma londi na maya.” (Yesaya 1:15) Ońola nika, di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, je ná di bola mambo me ná ma pandise̱ biso̱ etum na Yehova, ma mabole̱ ná a si senga mika masu.

6. Ońola nje dube̱ leno̱ mweńa jita e? Ne̱ni o malee̱le̱no̱ ná o be̱n dube̱ e?

⁶ Di mapula te̱ ná Yehova a senge mika masu, jangame̱ne̱ dube̱ mo̱. (Marko 11:24) Ńamuloloma Paulo a mabola beteledi ná: “Esibe̱ dube̱ a titi ná a do̱lisane̱ biso̱; ebanja to̱ nja nu mapo̱ na Loba angame̱n dube̱ ná Loba e, na ná mo̱ nde a mabole̱ ba ba mapulise̱ mo̱ bowe̱n.” (Bonahebe̱r 11:6) Nde kwala la buka te̱ ná di be̱n dube̱ di si dongame̱n. Jangame̱ne̱ o lee̱le̱ dube̱ lasu na bwē tongwea na sengane̱ Yehova buńa te̱.​—Langa Yakobo 2:26.

7. (a) Ońola nje jangame̱nno̱ lee̱le̱ sibise̱ la ńolo n’edube ke̱ di makane̱ Yehova e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná je mbale̱ ke̱ di makane̱ e?

⁷ Jangame̱ne̱ o sibise̱ ńolo na lee̱le̱ pe̱ edube ke̱ di makane̱ Yehova. Ońola nje e? E po̱i te̱ ná di kwalisane̱ kiṅe̱ to̱so̱ sango ekombo, di me̱nde̱ bola nika n’edube. Yehova e nde Loba la Ngum, di s’angame̱ne̱ so̱ lee̱le̱ sibise̱ la ńolo n’edube ke̱ di makwalisane̱ mo̱ e? (Bebotedi 17:1; Myenge 138:6) Jangame̱n pe̱ be̱ mbale̱, di kane̱ pe̱ Yehova na mulema masu mwe̱se̱, seto̱ buka te̱ timbise̱le̱ la milemlem ma byala mo̱ na mo̱.​—Mateo 6:7, 8.

8. Di makane̱ te̱ jombwea lambo, nje epe̱pe̱ jangame̱nno̱ bola e?

⁸ Disukan, di makane̱ te̱ jombwea lambo, jangame̱ne̱ bola me̱se̱ na me̱se̱ ná di bole bupisane̱ muka masu. K’eyembilan, yete̱na je o kane̱ Yehova jombwea ńo̱ng’asu ńa buńa te̱, e si mapula ná di be̱ bwala, di kumwa nde jenge̱le̱ ná Yehova a bole biso̱ nje ye̱se̱ di be̱nno̱ ńo̱ngi, nde  ke̱ je ná di bola ebolo o kusa mo̱. Jangame̱ne̱ o bola ebolo na ngińa na jemea pe̱ to̱ njik’ebolo jeno̱ ná di we̱le̱ bola. (Mateo 6:11; 2 Tesalonika 3:10) To̱so̱ je te̱ o kane̱ Yehova ná ongwane̱ biso̱ o jese̱le̱ bola lambo la bobe, jangame̱ne̱ samba to̱ njika bete̱medi be ná be we̱le̱ biso̱ o makekisan. (Kolose 3:5) Jombweye so̱ tatan myuedi mō̱ mi mabaisabe̱le̱ ponda te̱ jombwea muka.

9. Nja jangame̱nno̱ kane̱ e? Nje Yohane 14:6 a mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea muka e?

⁹ Nja jangame̱nno̱ kane̱ e? Yesu okwe̱le̱ bokwedi bao ná ba kane̱ “Tete̱ ńasu ńe o mo̱ń.” (Mateo 6:9) A kwali pe̱ ná: “Mba nde ne ngea na mbale̱ na longe̱; to̱ moto a si mapo̱ na Tete̱ esibe̱ tongwea na mba.” (Yohane 14:6) Ońola nika jangame̱n nde kane̱ buka te̱ mo̱me̱ne̱ mō̱ Yehova tongwea na Yesu. Nje nika e mapulano̱ kwala ná di kane̱ tongwea na Yesu e? Ná Yehova a kase mika masu, e mapula ná di lee̱le̱ edube ońola epol’a tobotobo Yehova a bolino̱ Yesu. Ka nje te̱ jokono̱, Yesu a po̱i o wase o sunga biso̱ na bobe na kwedi. (Yohane 3:16; Roma 5:12) Yehova a te̱se̱ pe̱ Yesu ka Prisi Ninde̱ne̱, na ka Mukaisedi.​—Yohane 5:22; Bonahebe̱r 6:20.

10. Mo̱, di be̱n ńo̱ng’a bete̱medi ba tobotobo ke̱ di makane̱ e? Bola beteledi.

¹⁰ Mo̱, di be̱n ńo̱ng’a bete̱medi ba tobotobo ke̱ di makane̱ e? Ke̱m, Yehova a si mabaise̱ biso̱ ná di nume mabo̱ngo̱ wase, di je, to̱so̱ ná di te̱me̱ mo̱n, ke̱ di makane̱. Bibe̱l e mokwe̱le̱ biso̱ ná je ná di kwalisane̱ Yehova o to̱ njika bete̱medi be malee̱le̱ edube. (1 Myango 17:16; Nehemia 8:6; Daniel 6:10; Marko 11:25) Nje ye Yehova mweńa e titi bete̱medi basu o ponda jeno̱ o kane̱, nde ná di be̱ne̱  ebe̱yedi e te̱nge̱n ke̱ di makwalisane̱ mo̱. Je ná di kane̱ na doi la mo̱ń, to̱so̱ o mulema, e be̱ o to̱ njika wuma jeno̱ na o to̱ njika ponda ńa bulu to̱ ńa mwese. Di makane̱ te̱ Yehova, je ná di be̱ne̱ lakisane̱ ná a me̱nde̱ senga muka masu to̱ e be̱ nde ná moto to̱ mō̱ nupe̱pe̱ a titi o senga.​—Nehemia 2:1-6.

11. Ońola njika mambo jeno̱ ná di kwalisane̱ Yehova e?

¹¹ Ońola njika mambo jeno̱ ná di kane̱ e? Je ná di kane̱ ońola to̱ njika lambo lena le mulatako na jemea la Yehova. Bibe̱l e makwala ná: “Di maso̱so̱me̱ye̱ te̱ lambo kaponda jemea lao, a masengane̱ biso̱.” (1 Yohane 5:14) Je ná di kane̱ jombwea mambo ma mombweye̱ biso̱me̱ne̱ e? E. Kane̱ la Yehova langame̱n nde be̱ ka kwalisane̱ la diko̱m la batabata. Je ná di langwea Yehova to̱ njika lambo le biso̱ o mo̱nge̱le̱ na o mulema. (Myenge 62:9) Je ná di kane̱ mo̱ ná a bole biso̱ mudī mao musangi ma ngińa, ná mongwane̱ biso̱ o bola nje e te̱nge̱n. (Lukas 11:13) Je pe̱ ná di baise̱ Yehova dibie̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam, je pe̱ ná di kane̱ ná a bole biso̱ ngińa o lembe̱ mitakisan. (Yakobo 1:5) Jangame̱ne̱ baise̱ Yehova ná a lakise̱ myobe masu. (Efeso 1:3, 7) Jangame̱n pe̱ kane̱ ońola bane̱, nikame̱ne̱ pe̱ na ońola mbia masu, bonasango asu na bonańango asu o mwemba.​—Bebolo 12:5; Kolose 4:12.

12. Njika lambo le mweńa buka me̱se̱ jangame̱nno̱ we̱le̱ o mika masu e?

¹² Njika lambo le mweńa buka me̱se̱ jangame̱nno̱ we̱le̱ o mika masu e? Yehova na jemea lao. Jangame̱n timbise̱le̱ mo̱ masoma na mulema mwe̱se̱ ońola mambo me̱se̱ a boledino̱ biso̱. (1 Myango 29:10-13) Di bi nde nika ońolana ponda Yesu a tano̱ o wase, okwe̱le̱ bokwedi bao ne̱ni kane̱. (Langa Mateo 6:9-13.) A kwali ná ba se̱le̱ nde kane̱ ná dina la Loba di sangisabe̱, nika ná, di we̱le̱be̱  bosangi. Denge̱ a malee̱le̱ pe̱ ná jangame̱n o kane̱ ná Janea la Loba di ye, jemea la Yehova pe̱ di bolabe̱ o wase ńe̱se̱. Ombusa kane̱ jombwea ma mambo mena me mweńa jita, nde Yesu a kwalino̱ ná jangame̱n kane̱ ońola ńo̱ng’asu ńa biso̱me̱ne̱. Di malee̱le̱ nje ye biso̱ mweńa buka me̱se̱ ke̱ di we̱le̱ o muka masu Yehova na jemea lao oboso.

13. Njika bwaba mika masu mangame̱nno̱ be̱ e?

¹³ Njika bwaba mika masu mangame̱nno̱ be̱ e? Bibe̱l e si makwala to̱ lambo ońola nika. Mika masu me ná mi  be̱ bwaba to̱so̱ isungu, bupisane̱ bete̱medi. K’eyembilan, je ná di wutise̱ muka masu oboso ná di mada, nde di kane̱ muka ma bwaba ke̱ di matimbise̱le̱ Yehova masoma to̱so̱ ke̱ di makwalisane̱ mo̱ jombwea mitakisan masu. (1 Samuel 1:12, 15) Di si mapula kane̱ mika me bwaba buka te̱ o pula jubise̱ bane̱, ka nje te̱ bato bō̱ ba tano̱ be̱ ba bola o mińa ma Yesu. (Lukas 20:46, 47) Di si mubise̱ Yehova na i ńai a mika. Nje ye Yehova mweńa ye nde ná muka masu mu we nde biso̱ o mulema.

14. Ngedi ininga jangame̱nno̱ kane̱ e, nje nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Yehova e?

¹⁴ Ngedi ininga jangame̱nno̱ kane̱ e? Yehova a mapula ná di kane̱ mo̱ ponda na ponda te̱. Bibe̱l e makwala ná jangame̱n ‘tingame̱ o muka,’ “be̱ titimbe̱ o muka,” na “kane̱ esibe̱ wo̱lo̱.” (1 Timoteo 5:5; Roma 12:12;  1 Tesalonika 5:17) Yehova a le̱le̱m o senga mika masu ponda ye̱se̱. Je ná di timbise̱le̱ mo̱ masoma buńa te̱ ońola ndol’ao na sanga lao la mulema. Je pe̱ ná di baise̱ mo̱ ná a die̱le̱ biso̱, a bole biso̱ ngińa, na lo̱ko̱mea. Yete̱na na mbale̱ di we̱le̱ edube di be̱nno̱ mweńa o kane̱ Yehova, di me̱nde̱ o kane̱ mo̱ o to̱ njika ponda.

15. Ońola nje jangame̱nno̱ kwala ná “amen” o su la muka e?

¹⁵ Ońola nje jangame̱nno̱ kwala ná “amen” o su la muka e? Eyal’a “amen” e mapula nde kwala ná “na mbaki” to̱so̱ “e be̱ nika.” Nika ńe nde mbad’a lee̱le̱ la ná nje di kane̱no̱ e wu nde biso̱ o mulema, nika ná je mbale̱. (Myenge 41:14) Bibe̱l e mokwe̱le̱ biso̱ ná ye pe̱ bwam o kwala ná “amen” o mulema to̱so̱ na doi la mo̱ń o su la muka ma nte̱le̱le̱ o lee̱le̱ ná je jo̱nge̱le̱ diwo̱ na nje e kwalabe̱.​—1 Myango 16:36; 1 Korinto 14:16.

16. Mo̱, Yehova a malabe̱ mika masu na mbale̱ e? Bola eyembilan.

¹⁶ Mo̱, Yehova a malabe̱ mika masu na mbale̱ e? E, a malabe̱. Bibe̱l e mabele̱ mo̱ ná ‘Musenge̱ muka.’ (Myenge 65:3) Yehova a malambe̱ye̱ mika ma mbale̱ ma lodun la bato toi, a malabe̱ pe̱ mo̱; a mabola pe̱ nika o mbadi jita.

17. Ne̱ni Yehova a mabolane̱no̱ ange̱l na baboledi bao be o wase o jalabe̱ mika masu e?

¹⁷ Yehova a mabolane̱ ange̱l na baboledi bao be o wase o jalabe̱ mika masu. (Bonahebe̱r 1:13, 14) Byembilan be jita ba bato bena ba kane̱ o kusa jongwane̱ o so̱ṅtane̱ Bibe̱l, nde dibokime̱ne̱ ombusa muka mabu Mboṅ a Yehova po̱ e pe̱pe̱le̱ babo̱. Bibe̱l e malee̱le̱ ná ange̱l i mano̱ngo̱ dongo o belangwedi ba “myango ma bwam” o wase ńe̱se̱. (Langa Bebīsedi 14:6.) Jita lasu pe̱ di kane̱ Yehova jombwea mitakisan ma tobotobo to̱so̱ ńo̱ngi di tano̱ di be̱ne̱, nde di kusa jongwane̱ di ta di pula  biso̱ tongwea na munasango to̱so̱ munańango ńe Kriste̱n.​—Minia 12:25; Yakobo 2:16.

18. Ne̱ni Yehova a mabolane̱no̱ mudī mao musangi na Bibe̱l o jalabe̱ mika masu e?

¹⁸ Yehova a mabolane̱ mudī mao musangi o jalabe̱ mika masu. Di kane̱ te̱ o kusa jongwane̱ o lembe̱ mitakisan mō̱ di be̱nno̱, e ná a bolane̱ mudī mao musangi o bola biso̱ bediedi nikame̱ne̱ pe̱ na ngińa. (2 Korinto 4:7) Yehova a mabolane̱ pe̱ Bibe̱l o jalabe̱ mika masu na o jongwane̱ biso̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba dibie̱. O bolanga basu ba Bibe̱l, je ná di so̱ bepasi be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱. Yehova e pe̱ ná a tute̱le̱ moto o ndabo a ndongame̱n o bola jalabe̱ jangame̱nno̱ o senga, to̱so̱ mutudu o mwemba ná ombweye to̱ti diwo̱ la Bibe̱l na biso̱.​—Galatia 6:1.

19. Ońola nje yeno̱ ná ye̱ne̱ne̱ biana Yehova a s’alabe̱ mika masu e?

¹⁹ Nde, ponda iwo̱ je ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná, ‘Ońola nje Yehova a si bedino̱ jalabe̱ mika mam e?’ O si dimbea ná, a bi njika ponda na ne̱ni jalabe̱ mika masu. A bi nje e mapule̱ biso̱. Ye ná e pula ná di be̱ titimbe̱ o muka ponda bwaba o lee̱le̱ ná je iwiye̱ na mbale̱ o nje di makwalisane̱no̱ mo̱, na o lee̱le̱ pe̱ mo̱ ná di dube̱ mo̱ na mbale̱. (Lukas 11:5-10) Ponda iwo̱ Yehova a malabe̱ mika masu o mbadi ńena di titino̱ jengane̱ mo̱. K’eyembilan, je ná di kane̱ mo̱ jombwea bete̱medi bō̱ ba ngińa, nde o mulopo ma sumwa mi mitakisan, e nde ná a bola biso̱ ngińa o lembe̱ mo̱.​—Langa Filipi 4:13.

20. Ońola nje jangame̱nno̱ kane̱ Yehova ponda na ponda te̱ e?

²⁰ A se̱ edube ende̱ne̱ di be̱nno̱ o kane̱ Yehova! Je ná di be̱ mbaki ná a me̱nde̱ sengane̱ biso̱. (Myenge 145:18) Nika di makane̱no̱ Yehova ponda na ponda te̱ na mulema mwe̱se̱, nika pe̱ nde diko̱m lasu di mabatano̱ o be̱ ngińa.