Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA DI LONDE̱ MANE̱I

Nja ńe Yesu Kristo e?

Nja ńe Yesu Kristo e?

1, 2. (a) Mo̱, we ná o kwala ná o bi moto nu busi dina buka te̱ ońolana o bi dina lao e? Bola beteledi. (b) Nje bato ba dube̱no̱ jombwea Yesu e?

BATO bena ba biane̱ jita ba londi o mundi ma wase. Pondapo̱ o bi dina la moto mō̱ nu busi dina. Nde bia la dina lao buka te̱ di si mapula kwala ná o bi nja nu moto eno̱ bwambwam. Nika e si mapula pe̱ to̱ kwala ná o bi mambo me̱se̱ jombwea longe̱ lao to̱so̱ ne̱ni eno̱.

2 Yen ebe, o sengi ońola Yesu Kristo, to̱ná a tano̱ o mundi ma wase ye we̱nge̱ lambo ka 2 000 la mbu. Nde jita la bato di si bi njika pat’a moto Yesu a tano̱. Bō̱ ba makwala ná a ta nde mot’a bwam, bō̱ pe̱ ná a ta nde muto̱ped’a mudī, bape̱pe̱ pe̱ ba dube̱ ná e nde Loba. Wa pe̱ o mo̱nge̱le̱ ná nje e?​—Ombwa Maki 12.

3. Ońola nje yeno̱ mweńa ná o bie Yehova Loba na Yesu Kristo e?

3 Ye mweńa ná o bie mbale̱ jombwea Yesu. Ońola nje e? Bibe̱l e malangwea biso̱ ná: “Nde longe̱ la bwindea le nde ná ba bie wa, Loba la mbale̱ mō̱ me̱ne̱, na nu o lomno̱, Yesu Kristo.” (Yohane 17:3) E, o bi te̱ mbale̱ jombwea Yehova na Yesu, we ná o be̱ longe̱ o bwindea o paradisi o wase. (Yohane 14:6) Bia la Yesu pe̱ di me̱nde̱ jongwane̱ wa ońolana e nde eyembilan e buki be̱se̱ ya ne̱ni die̱le̱ longe̱, na njika bedangwedi be̱ne̱ o mbasanedi ma bane̱. (Yohane 13:34, 35) O Jokwa 1, joko mbale̱ jombwea Loba. Tatan di mala jokwa nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ jombwea Yesu.

DI MÁSO̱ MESIA!

4. Nje ye beteledi ba byala “Mesia” na “Kristo” e?

4 Etum a mimbu oboso ná Yesu a mayabe̱, Yehova a ta a kakane̱ o Bibe̱l ná a me̱nde̱ loma Mesia, to̱so̱ Kristo. Eyal’a “Mesia” e mawa nde o bwambo ba Bonahebe̱r, eyal’a “Kristo” pe̱ o bwambo ba Grikia. Ben beto̱ti bebane̱ be ta nde be pula kwala ná Loba a me̱nde̱ po̱so̱ Mesia ńa dikaki, a bola pe̱ mo̱ epol’a tobotobo. Mesia a me̱nde̱ londise̱ makaki ma Loba me̱se̱. Yesu e ná ongwane̱ wa o nin tatan. Nde oboso ná Yesu a mayabe̱, bato jita ba baise̱ na babo̱me̱ne̱ ná, ‘Nja nu me̱nde̱ be̱ Mesia e?’

5. Mo̱, bokwedi ba Yesu ba ta ba dube̱ ná mo̱ nde a ta Mesia e?

5 Bokwedi ba Yesu ba si ta ba be̱ne̱ penda to̱ po̱ ná mo̱ nde a ta Mesia ńa dikaki. (Yohane 1:41) K’eyembilan, Simon Petro a kwalane̱ Yesu ná: “Wa we nde Kristo.” (Mateo 16:16) Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yesu nde e Mesia e?

6. Ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ ba milema misibi o jemba Mesia e?

6 Etum a ponda oboso ná Yesu a mayabe̱, bato̱pedi ba mudī ba Loba ba tili mambo jita mena ma ta mangame̱ne̱ o jongwane̱ bato o so̱ Mesia. Ne̱ni nika e wusano̱ jongwane̱ e? Dutea te̱ ná ba baise̱ wa ná wale no̱ngo̱ moto ńena o se̱nno̱ to̱ buńa o wum’a ndio. We nde ná o we̱le̱ so̱ mo̱ yete̱na moto a tele̱ye̱ wa ná te̱ite̱i ne̱ni a me̱ne̱ne̱no̱. Mulemlem pe̱ nde Yehova a bolane̱no̱ bato̱pedi ba mudī o langwea biso̱ nje Mesia a me̱nde̱no̱ bola na nje e me̱nde̱ po̱ye̱ mo̱. Belondisedi ba ben bedinge̱ be̱se̱ be mongwane̱ bato ba milema misibi o bia ná Yesu nde e Mesia.

7. Njika bedinge̱ beba be mabole̱ mboṅ ná Yesu nde e Mesia e?

7 Bedinge̱ beba ben oteten a be be bīsabe̱. Yaboso, 700 ba mbu oboso ná Yesu a mayabe̱, Mika a bīse̱ ná Mesia a me̱nde̱ o yabe̱ o son a mundi ma Betlehem. (Mika 5:1) Oten pe̱ nde Yesu a yabe̱no̱! (Mateo 2:1, 3-9) E londe̱ beba, Daniel a bīse̱ ná Mesia a me̱nde̱ nde o je̱ne̱ne̱ o mbu ma 29 P.A. (Pond’Asu) (Daniel 9:25) Bedinge̱ beba ben buka te̱ oteten a jita bena be mabole̱ mboṅ ná bwē ná Yesu nde e Mesia ńa dikaki.​—Ombwa Maki 13.

O buńa bao ba dubise̱, Yesu a timbi Mesia, to̱so̱ Kristo

8, 9. Nje e tombi o dubise̱ la Yesu yena e boli mboṅ ná mo̱ nde e Mesia e?

8 Yehova a lee̱le̱ ná bwē ná Yesu nde e Mesia. Loba a ta a kakane̱ o bola Yohane Mudubisedi eyemban ná a bie nja ńe Mesia. Ponda Yesu a po̱ino̱ na Yohane o Mo̱pi ma Yordan ná a dubisabe̱ o mbu ma 29 P.A., Yohane e̱n y’eyemban. Bibe̱l e malangwea biso̱ nje e tombi: “Niponda Yesu a dubisabe̱no̱, na mo̱ a wa o madiba dibokime̱ne̱; nde ombwa, mo̱ń i ta i telame̱, na mo̱ e̱ne̱ mudī ma Loba mu masiba ka mbenga, mu po̱ omo̱ń ao. Nde ombwa, doi di ta di wa o mo̱ń, di kwala ná: Nun nde e Mun’am ńa ndolo na do̱lisanno̱.” (Mateo 3:16, 17) Ponda Yohane e̱nno̱ yen eyemban, a senga pe̱ doi, a so̱ṅtane̱ ná Yesu nde e Mesia. (Yohane 1:32-34) O bo buńa, ponda Yehova o̱kise̱no̱ mo̱ na mudī mao, nde Yesu a timbino̱ Mesia. Mo̱ nde a ta nu Loba a po̱sino̱ o be̱ Mudiedi na Kiṅe̱.​—Yesaya 55:4.

9 Bedinge̱ ba Bibe̱l, byala ba Yehova mo̱me̱ne̱, na eyemban a bolino̱ o ponda dubise̱ la Yesu, ben be̱se̱ be boli mboṅ ná Yesu nde e Mesia. Nde owe̱ni Yesu a wuno̱, na njika pat’a moto a tano̱ e? Jombweye nje Bibe̱l e makwalano̱.

OWE̱NI YESU A WUNO̱ E?

10. Nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ jombwea longe̱ la Yesu obiana a mapo̱ o wase e?

10 Bibe̱l e mokwe̱le̱ ná Yesu a se̱le̱ be̱ longe̱ o mo̱ń etum a ponda bwaba oboso ná a mayabe̱ o wase. Mika a kwali ná mbond’a Mesia e botedi nde “nate̱na kwaṅ, o koba na ngindi.” (Mika 5:1) Yesu mo̱me̱ne̱ pe̱ a kwali ngedi jita ná a se̱le̱ nde be̱ longe̱ o mo̱ń obiana a mayabe̱ o wase ka moto. (Langa Yohane 3:13; 6:38, 62; 17:4, 5.) To̱ mo̱me̱ne̱ obiana a mapo̱ o wase, Yesu a ta a mábe̱ne̱ mulatako ma tobotobo na Yehova.

11. Ońola nje Yesu eno̱ Yehova tiki jita e?

11 Yesu e Yehova tiki jita. Ońola nje e? Ońolana Yehova a weki mo̱ oboso ná a maweka bene̱ bewekedi be̱se̱ ná bam. Ońola nika nde Yesu a mabelabe̱no̱ ná “mun’a boso o bewekedi be̱se̱.” * (Kolose 1:15) Yesu e pe̱ Yehova tiki ońolana mo̱ nde e mu mpo̱m m’ewekedi Yehova a wekino̱ esibe̱ jongwane̱. Ońola nika nde a belabe̱no̱ ná ‘mpo̱m ma Muna.’ (Yohane 3:16) Yesu mo̱me̱ne̱ mō̱ pe̱ nde Yehova a bolane̱no̱ o weka mane̱ mambo me̱se̱. (Kolose 1:16) Yesu mo̱me̱ne̱ mō̱ pe̱ nde a mabelabe̱ ná “Eyala,” ońolana Yehova a bolane̱ mo̱ o tombe̱le̱ ange̱l na bato mye̱ndi na byanedi bao.​—Yohane 1:14.

12. Ne̱ni di bino̱ ná Yesu na Loba ba titi mulemlem ma moto e?

12 Bato bō̱ ba dube̱ ná Yesu na Loba be nde mulemlem ma moto. Nde seto̱ nika nde Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱. Bibe̱l e makwala ná Yesu a wekabe̱; nika e mapula o kwala ná a be̱n bebotedi. Nde Yehova, nu weki me̱se̱, a si be̱n bebotedi. (Myenge 90:2) Yesu, Mun’a Loba, a si bolane̱ to̱ buńa jo̱nge̱le̱ la be̱ kapo̱ na Loba. Bibe̱l e mokwe̱le̱ ná se̱ṅse̱ṅ ná Tete̱ a buki Muna. (Langa Yohane 14:28; 1 Korinto 11:3.) Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde e ‘Loba la Ngum.’ (Bebotedi 17:1) Mo̱ nde asame̱ buka be̱se̱, a be̱ne̱ pe̱ ngińa buka to̱ nja nde o mo̱ń na o wase.​—Ombwa Maki 14.

13. Ońola nje Bibe̱l e makwalano̱ ná Yesu e nde “bowan ba Loba nu si me̱ne̱ne̱” e?

13 Yehova na Mun’ao, Yesu, ba boli ebolo mwemba lokoli la lodun la mimbu oboso ná wase na mo̱ń ba mawekabe̱. Ye̱ke̱i te̱ ba ta ba to̱ndo̱ne̱le̱ mō̱ na nune̱ eyeka! (Yohane 3:35; 14:31) Yesu embilane̱ bede̱mo ba sango bwam bwambi kańena Bibe̱l e mabele̱no̱ mo̱ ná “bowan ba Loba nu si me̱ne̱ne̱.”​—Kolose 1:15.

14. Ne̱ni Mun’a Yehova ńa tiki a yabe̱no̱ ka mot’a benama e?

14 Mun’a Yehova ńa tiki emedi o jese̱le̱ mo̱ń ná a yabe̱ o wase ka mot’a benama. Ne̱ni nika e we̱lino̱ be̱ e? O mbad’a betańsedi, Yehova a tombe̱le̱ longe̱ la Mun’ao o esal’a ngo̱ndedi ni si ta ni mabie̱ mome, ni belabe̱ ná Maria. Ońola di tombe̱le̱, Yesu a si ta a be̱ne̱ ńo̱ng’a sango ń’eyobo. Maria a yai so̱ nde muna nu ta ná ke̱nge̱nge̱, a bele̱ mo̱ ná Yesu.​—Lukas 1:30-35.

NJIKA PAT’A MOTO YESU A TANO̱ E?

15. Ne̱ni weno̱ ná o bata bia nja ńe Yehova e?

15 We ná wokwa jita jombwea Yesu, longe̱ lao, na bede̱mo bao tongwea na kalat’a Bibe̱l ya Mateo, Marko, Lukas na Yohane. Yi kalati i belabe̱ ná kalat’a Myango ma Bwam. Kana Yesu eno̱ bowan ba Sango, nje o malangano̱ jombwea mo̱ e mongwane̱ pe̱ wa o bata bia nja ńe Yehova. Ońola nika nde Yesu a kwalino̱ ná: “Nu ńe̱n mba e̱n nde Tete̱.”​—Yohane 14:9.

16. Nje Yesu okwe̱le̱no̱ e? Owe̱ni belēdi bao be tano̱ be wa e?

16 Bato jita ba ta be̱ ba bele̱ Yesu ná “Mulēdi.” (Yohane 1:38; 13:13) Lambo la mweńa di buki me̱se̱ okwe̱le̱no̱ di ta nde “myango ma bwam ma Janea.” Nje ye di Janea e? Le nde janea la Loba lena di me̱nde̱ janeye̱ wase ńe̱se̱ la mo̱ń, na wanea pe̱ mbel’a moto ni masengane̱ Loba minam. (Mateo 4:23) Mambo me̱se̱ Yesu okwe̱le̱no̱ ma wu nde na Yehova. Yesu a kwali ná: “Belēdi bam be titi bam, be nde ba nu nu lom mba.” (Yohane 7:16) Yesu a ta a bia ná Yehova a mapula ná bato ba senge myango ma bwam me nde ná Janea la Loba di me̱nde̱ o janea wase ńe̱se̱.

17. Owe̱ni Yesu a tano̱ a lee̱ e? Ońola nje a tano̱ a tuse̱ ńolo o lee̱ bane̱ e?

17 O njika bepolo Yesu a tano̱ okwe̱le̱ e? Wuma te̱ a tano̱ a bomane̱ bato. Okwe̱le̱ ombusa mundi, o mindi misadi na minde̱ne̱, o madon, o bepolo ba jowe̱ na o mamboa ma bato. A si ta enge̱le̱ ná bato ba ye na mo̱. Mo̱ nde a ta be̱ ala bomane̱ babo̱. (Marko 6:56; Lukas 19:5, 6) Yesu a tuse̱ ńolo, a bolane̱ pe̱ ponda eyeka nikame̱ne̱ pe̱ na ngudi o jokwe̱le̱ bato. Ońola nje e? Ońolana a ta a bia ná Loba a ta a pula ná a bole nika, na ná a ta pe̱ a sengane̱ Sango ponda ye̱se̱. (Yohane 8:28, 29) Yesu a te̱ pe̱ dikalo ońolana a ta a bwea bato ndedi. (Langa Mateo 9:35, 36.) A ta e̱ne̱ ná badiedi ba bebasi ba si ta ba lee̱ mbale̱ jombwea Loba na Janea lao. Ońola nika nde a tano̱ a pula jongwane̱ jita la bato ná ba senge myango ma bwam.

18. Njika bede̱mo ba Yesu o to̱ndino̱ jita e?

18 Yesu a ta nde moto nu ta nu to̱ndo̱ bato, na nu ta pe̱ ńombwea babo̱. A ta muyao, a ta pe̱ mbadi beno̱ ná ba kwalisane̱ mo̱ na bo̱bise̱ la ńolo. Nate̱na mo̱me̱ne̱ bana basadi ba ta ba to̱ndo̱ be̱ na mo̱. (Marko 10:13-16) Yesu a ta ńai nite̱m na sim o ponda ye̱se̱. A ta a singe̱ mate̱ki na si te̱me̱ la sim. (Mateo 21:12,13) O ponda Yesu, bito ba si ta ba be̱ne̱ bwam na mambo jita, ba si ta pe̱ to̱ ba bolabe̱ edube. Nde Yesu a ta be̱ ombwea bito n’edube o ponda ye̱se̱. (Yohane 4:9, 27) Yesu a ta pe̱ sibise̱ la ńolo na mbale̱. K’eyembilan, ebiamu ewo̱, ou myende ma bokwedi bao, ebolo yena e ta nde m’bē̱ ma muboled’a mboa.​—Yohane 13:2-5, 12-17.

Yesu a te̱ dikalo wuma te̱ a tano̱ a bomane̱ bato

19. Njik’eyembilan e malee̱le̱ ná Yesu a ta a bia nje bato ba tano̱ ba be̱ne̱ ńo̱ngi na mbale̱, na ná a ta a pula o jongwane̱ babo̱ e?

19 Yesu a ta a bia nje bato ba tano̱ ba be̱ne̱ ńo̱ngi na mbale̱; a ta pe̱ a pula jongwane̱ babo̱. Nika ńe̱ne̱ne̱ na bwē ponda a bolane̱no̱ ngińa Loba a bolino̱ mo̱ o bo̱lise̱ bato o mbad’a betańsedi. (Mateo 14:14) K’eyembilan, mot’a mulo̱ngo̱ mō̱ a ta a po̱ na Yesu, a kwala ná: “Wemedi te̱ we ná o sangise̱ mba.” Yesu a bo ndutu ońola sese na tak’a nu moto; a bwea mo̱ ndedi, a pula o jongwane̱ mo̱. Na Yesu a sambise̱ dia lao, a tapa nu moto, a kwala ná: “Nemedi, sanga!” Na muboedi a bo̱le̱! (Marko 1:40-42) Dutea te̱ ne̱ni nu moto a sengino̱ o mulema!

JEMEA NA SANGO O PONDA YE̱SE̱

20, 21. Ne̱ni Yesu eno̱ eyembilan e buki be̱se̱ ya sengane̱ la Loba e?

20 Yesu e nde eyembilan a bwam e buki be̱se̱ ya sengane̱ la Loba. A ta jemea na Sango, e be̱ o to̱ njika makekisan na o to̱ nje basingedi bao ba bolane̱no̱ mo̱. K’eyembilan, Yesu a si boli bobe, ponda Satan a kekise̱no̱ mo̱. (Mateo 4:1-11) Belongi ba mbia ma Yesu bō̱ be si ta be dube̱ ná e nde Mesia, ba kwala na ná, “a maboa njou,” nde Yesu a bengi nde bola ebol’a Loba. (Marko 3:21) Ponda basingedi bao ba bolane̱no̱ mo̱ njo, Yesu a bengi be̱ jemea na Loba, a si wasi o je̱nse̱ babo̱ sese.​—1 Petro 2:21-23.

21 To̱ ponda Yesu a tano̱ angame̱ne̱ wo̱ kwed’a konjo, ńa sese, a bengi nde be̱ jemea na Yehova. (Langa Filipi 2:8.) Dutea te̱ nje ye̱se̱ a tano̱ angame̱n o lembe̱ buńa a wedino̱. A damabe̱le̱, mboṅ a lobango i bake̱le̱ mo̱ ná a to̱pi dibena, bakaisedi ba mate̱ke̱ ba bakwea mo̱ mbako a kwedi, mamuti ma yo̱ye̱ mo̱, bato ba bila ba túse̱ mo̱, ba bome̱le̱ mo̱ o ebongo. Ke̱ a ni patea, na mo̱ a kwala ná: “Me̱se̱ ma dom.” (Yohane 19:30) Mińa milalo ombusa kwed’a Yesu, Yehova a pumbwe̱le̱ mo̱, a bola mo̱ ńol’a mudī. (1 Petro 3:18) Woki to̱ ininga ombusa ponda, Yesu a timbi o mo̱ń, “a ja o dia la mom la Loba,” na mo̱ enge̱le̱ natē̱ Loba a timbise̱le̱ mo̱ Kiṅe̱.​—Bonahebe̱r 10:12, 13.

22. Nje jeno̱ ná di we̱le̱ be̱ne̱ kana Yesu a tikino̱ be̱ jemea na Sango e?

22 Kana Yesu a tikino̱ be̱ jemea na Sango, mo̱ nde o nin we̱nge̱ jeno̱ ná di we̱le̱ be̱ne̱ longe̱ la bwindea o paradisi o wase, ka nje te̱ Yehova a kakanno̱. O jokwa di bupe̱, di me̱nde̱ kwalea ne̱ni tongwea na kwed’a Yesu jeno̱ ná di we̱le̱ be̱ne̱ longe̱ la bwindea.

^ par. 11 Yehova a mabelabe̱ ná Tete̱ ońolana e nde Muwekedi. (Yesaya 64:8) Yesu a mabelabe̱ ná Mun’a Loba ońolana Yehova nde a weki mo̱. Ange̱l, nikame̱ne̱ pe̱ na moto Adam, ba mabelabe̱ ná bana ba Loba.​—Hiob 1:6; Lukas 3:38.