1-3. Njika myuedi bato ba mabaise̱no̱ jombwea kwedi, njika malabe̱ pe̱ bebasi bō̱ be mabolano̱ e?

BIBE̱L e makakane̱ biso̱ ná, buńa bō̱, “kwedi e si me̱nde̱ pe̱ be̱.” (Bebīsedi 21:4) O Jokwa 5, joko ná tongwea na diko̱ti je ná di we̱le̱ be̱ne̱ longe̱ la bwindea. Nde, bato ba dia ba mawo̱. (Mulangwedi 9:5) Ońola nika, myuedi minde̱ne̱ mō̱ di mabaise̱no̱ me nde ná, Nje e mapo̱ye̱ biso̱ ke̱ di wedi e?

² Jalabe̱ la mi myuedi le mweńa tobotobo ke̱ di bo̱lo̱ne̱ ńandolo. Je ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná: ‘Owe̱ni alono̱ e? Mo̱, a me̱ne̱ biso̱ e? Mo̱, e ná ongwane̱ biso̱ e? Di me̱nde̱ pe̱te̱ je̱ne̱ mo̱ e?’

³ Malabe̱ bebasi be mabolano̱ o mi myuedi me diwengisan. Bō̱ be malee̱ ná we te̱ mot’a bwam, o mala o mo̱ń, we pe̱ te̱ ńabobe, o madia nde wea o he̱l. Bō̱ pe̱ be makwala ná, o wedi te̱ o matimba nde eweked’a mudī nde wala ja na belongi bo̱ngo̱ ba mbia bena be se̱le̱ wo̱. Bepe̱pe̱ pe̱ be makwala ná ombusa kwedi na bekaisedi bo̱ngo̱, o mayabe̱ pe̱te̱ peńa, to̱so̱ o matimba pe̱te̱ o longe̱ na ńolo nipe̱pe̱, pondapo̱ ka moto nupe̱pe̱ to̱so̱ ka ńama.

4. Njika belēdi be se̱medi o jo̱nge̱le̱ diwo̱ bebasi be mokwe̱le̱no̱ e?

⁴ E me̱ne̱ne̱ ná bebasi be mokwe̱le̱ belēdi be diwengisan. Nde be̱be̱ na be̱se̱ be mokwe̱le̱ nde belēdi be se̱medi o jo̱nge̱le̱ diwo̱. Be mokwe̱le̱ ná moto a wedi te̱, dongo diwo̱ la ńol’ao di matika be̱ longe̱. Mo̱, nika ńe mbale̱ e?

5, 6. Nje e mapo̱ye̱ biso̱ ke̱ di wedi e?

⁵ Yehova a bi nje e mapo̱ye̱ biso̱ ke̱ di wedi, a langwedi pe̱ biso̱ ná moto a wedi te̱, longe̱ lao di masuwea nde wa. Kwedi ńe nde diwengisan la longe̱. Moto a wedi so̱ te̱, besengedi bao ba mulema na mo̱nge̱le̱ mao ba si matika be̱ longe̱ wuma ipe̱pe̱. * Di wedi te̱, di si me̱ne̱ pe̱, di si masenga pe̱, di si madutea pe̱ to̱.

⁶ Kiṅe̱ Salomo a tili ná “bawedi ba si bi to̱ lambo.” Bawedi ba titi ná ba to̱ndo̱ to̱ singe̱, “ebanja t’ebolo, to̱ jo̱nge̱le̱, to̱ dutea, to̱ dibie̱, ba titi o So̱ngo̱.” (Langa Mulangwedi 9:5, 6, 10.) O kalat’a Myenge 146:4, Bibe̱l e malangwea biso̱ ná moto a wedi te̱, “myano mao” pe̱ mi wedi na mo̱.

7. Nje Yesu a kwalino̱ jombwea kwedi e?

⁷ Ponda diko̱m lao la bwam, Lasaro, a wedino̱, Yesu a langwedi bokwedi bao ná: “Diko̱m lasu Lasaro a kwedi iyo̱.” Nde Yesu a si ta a pula kwala ná Lasaro e nde wumse̱. Na Yesu a bata kwala ná: “Lasaro a wedi.” (Yohane 11:11-14) Yesu a kobisane̱ so̱ kwedi na iyo̱. A si kwali ná Lasaro a ta o mo̱ń to̱so̱ na belongi bao ba mbia bena be ta be máwo̱. A si kwali pe̱ to̱ ná Lasaro a ta a taka o he̱l, to̱so̱ ná a yabe̱ pe̱te̱ peńa ka mot’a benama nupe̱pe̱ to̱so̱ ka ńama. Ke̱m, e ta nde biana Lasaro a ta nde a po̱to̱ o iyo̱. Bepasi ba Bibe̱l bepe̱pe̱ be makobisane̱ kwedi na iyo̱ a njiba. Bibe̱l e makwala ná ponda Stefano a bwabe̱no̱, ‘a kwedi nde iyo̱’ o kwedi. (Bebolo 7:60) Ńamuloloma Paulo pe̱ a tili ná Kriste̱n iwo̱ i “máko̱ iyo̱” o kwedi.​—1 Korinto 15:6.

8. Ne̱ni di bino̱ ná Loba a si weki bato ná ba wo̱ e?

 ⁸ Mo̱, Loba a weki nde Adam na Eva ná ba me̱nde̱ wo̱ buńa bō̱ e? Ke̱m! Yehova a weki babo̱ ná ba be̱ne̱ ja la bwam la ke̱nge̱nge̱, nde ná ba bwane̱ longe̱ la bwindea muńe̱nge̱. Ponda Yehova a wekino̱ bato, a we̱le̱ babo̱ jo̱nge̱le̱ la longe̱ la bwindea o mulema. (Mulangwedi 3:11) Bayedi ba si mapula je̱ne̱ ná bana babu ba maduna, ba wo̱; mulemlem ma besengedi ba teten pe̱ nde Yehova a be̱ne̱nno̱ biso̱. Nde, ye so̱ te̱ ná Loba a weki nde biso̱ ná di be̱ longe̱ o bwindea, ońola nje di mawo̱no̱ e?

9. Ońola nje byanedi Yehova a bolino̱ Adam na Eva be si tano̱ ndutu e?

⁹ Yehova a langwedi Adam o mōnda ma Ede̱n ná: “We wonja o da bepuma ba myele mye̱se̱ mye o mōnda; nde ba bwele ba dibie̱ la bwam na la bobe o si da mo̱: ebanja buńa o madano̱ mo̱ o mawo̱.” (Bebotedi 2:9, 16, 17) Ben byanedi ba bwē be si ta ndutu o sengane̱, Yehova a ta pe̱ a be̱ne̱ bwam o langwea Adam na Eva nje ye bwam na nje ye bobe. Ba wusa o lee̱le̱ ná ba boli doi la byanedi la Yehova edube tongwea na sengane̱ labu. Ba wusa pe̱ o lee̱le̱ mo̱ ná ba matimbise̱le̱ mo̱ masoma ońola nje ye̱se̱ a boledino̱ babo̱.

10, 11. (a) Ne̱ni Satan a lemse̱no̱ Adam na Eva e? (b) Ońola nje Esunge̱-ńolo to̱ ewo̱ e titino̱ ońola nje Adam na Eva ba bolino̱ e?

¹⁰ Nje e mabwesane̱ ndutu ye nde ná, Adam na Eva ba po̱si nde o banga sengane̱ Yehova. Satan a langwedi Eva ná: “Obwa, Loba a kwali na mbale̱ ná: Lo si da ńai a myele ye̱se̱ ye o mōnda e?” Na Eva a timbise̱le̱ ná: “Je wonja o da bepuma ba ńai a myele ma mōnda ye̱se̱; nde ońola bepuma ba bwele bo te̱m oteten a mōnda, Loba a kwali ná: ‘Bińo̱ lo si da mo̱, lo si tapa pe̱ to̱ mo̱, lo si ya be̱ lo wo̱.’”​—Bebotedi 3:1-3.

¹¹ Na Satan a timbise̱le̱ ná: “Lo si mawo̱ tomtom. Nde Loba a bi bwambwam ná o buńa lo madano̱ mo̱, miso̱ mańu ma matelame̱, nde lo mabe̱ ka Loba mo̱me̱ne̱, lo bia nje ye bwam na bobe.” (Bebotedi 3:4-6) Satan a ta a pula ná Eva o̱nge̱le̱ ná e ná a no̱ngo̱ bedomsedi ońola mo̱me̱ne̱ ba nje ye bwam na bobe. O ni ponda me̱ne̱, a wo̱ndi jombwea nje e me̱nde̱ po̱ yete̱na Eva a si sengane̱. Satan a kwali ná Eva a si me̱nde̱ wo̱, na Eva a da epuma, a bola pe̱ mom’ao. Adam na Eva ba ta ba bia ná Yehova a  langwedi babo̱ ná ba si da y’epuma. Ponda ba dedino̱ mo̱, ba po̱si nde o kwe̱me̱ byanedi be bolabe̱ na bwē, na bena be si ta pe̱ to̱ ndutu. Da labu l’epuma di lee̱le̱ ná ba si boli Sango abu ńa ndolo ńe o mo̱ń edube. Esunge̱-ńolo to̱ ewo̱ e titi ońola nje ba bolino̱!

12. Ońola nje yeno̱ ndutu bwambi ná Adam na Eva ba kwe̱m Yehova e?

¹² Nika ńe ndutu bwambi ná bayedi basu baboso ba kwe̱m Muweked’abu o ni mbadi! Ne̱ni o masengano̱ o mulema yete̱na o tuse̱ ńolo o kokise̱ mun’a mome to̱so̱ ńa muto, nde a pamwa wa, a bola nje o kwalane̱no̱ mo̱ ná a si bola e? Nika e si me̱nde̱ bwese̱ mulema mo̱ngo̱ ndutu e?

13. Nje Yehova a pulino̱ kwala ponda a kwalino̱ ná “o mińangadu pe̱ nde o matimbano̱” e?

¹³ Adam na Eva ba bo̱lo̱ne̱ longe̱ la bwindea ba wusano̱ kusa ponda ba si sengane̱no̱ Yehova. Yehova a kwalane̱ Adam ná: “We nde mińangadu, o mińangadu pe̱ nde o matimbano̱.” (Langa Bebotedi 3:19.) Nika e ta nde e pula kwala ná Adam a me̱nde̱ pe̱te̱ nde timba mińangandu biana a si wekabe̱ to̱ buńa. (Bebotedi 2:7) Ombusa Adam ko̱ o bobe, a wedi, a si ta pe̱.

14. Ońola nje di mawo̱no̱ e?

¹⁴ Adam na Eva ba sengane̱ te̱ Loba, ke̱ ba dia longe̱ nate̱na bon ba we̱nge̱. Nde ponda ba si sengane̱no̱ mo̱, ba boli  bobe, na babo̱ ba wo̱ o sukan. Bobe bwe nde ka diboa la bobe lena di sangono̱ na bayedi basu baboso. Biso̱ be̱se̱ di yabe̱ nde ka babobe, ońola nika pe̱ nde di mawo̱no̱. (Roma 5:12) Nde, seto̱ nika nde ńe mwano ma Loba ońola bato. Loba a si puli to̱ buńa ná bato ba wo̱, Bibe̱l pe̱ e mabele̱ kwedi ná “musingedi.”​—1 Korinto 15:26.

15. Ne̱ni mbale̱ jombwea kwedi e mate̱se̱no̱ biso̱ wonja e?

¹⁵ Mbale̱ jombwea kwedi e mate̱se̱ biso̱ wonja na jita la mo̱nge̱le̱ ma mpenga. Bibe̱l e mokwe̱le̱ biso̱ ná bawedi ba si masenga sese to̱ bwa ndutu. Di titi ná di kwalisane̱ babo̱, to̱ babo̱ pe̱ ba titi ná ba kwalisane̱ biso̱. Di titi ná jongwane̱ bawedi, to̱ babo̱ pe̱ ba titi ná bongwane̱ biso̱. Ba titi ná be̱nse̱ biso̱ sese, di s’angame̱ne̱ so̱ bwa babo̱ bo̱ngo̱. Nde, jita la bebasi be malangwea biso̱ ná bawedi be longe̱ wuma iwo̱ te̱nge̱; ná je ná jongwane̱ babo̱ yete̱na di sawedi badiedi ba bebasi to̱so̱ bō̱ ba malangabe̱ ka basangedi mo̱ni. Nde, mu mpoṅ mwe̱se̱ mu titi ná mu wo̱ndo̱ biso̱ yete̱na di bi mbale̱ jombwea kwedi.

16. Njika mpoṅ jita la bebasi be mokwe̱le̱no̱ jombwea bawedi e?

¹⁶ Satan a mabolane̱ ebasi e kwedi o wo̱ndo̱ biso̱, na bola ná jo̱nge̱le̱ ná bawedi ba dia pe̱te̱ longe̱. K’eyembilan, bebasi bō̱ be mokwe̱le̱ ná, di wedi te̱, dongo diwo̱ la ńol’asu di matika be̱ longe̱ o wuma iwo̱ te̱nge̱. Mo̱, nika nde ebas’ango̱ e mokwe̱le̱no̱ wa e, nga e mokwe̱le̱ nde wa nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea bawedi e? Satan a mabolane̱ mpoṅ o pandise̱ bato etum na Yehova.

17. Ońola nje belēdi ba bato ba madie̱ wea o he̱l beno̱ lou ońola Yehova e?

¹⁷ Nje jita la bebasi be mokwe̱le̱no̱ e mabwesane̱  ndutu. K’eyembilan, bō̱ be malee̱ ná bato ba bobe ba me̱nde̱ dia wea o bwindea o he̱l. Mu mpoṅ mwe nde lou ońola Yehova. A si me̱nde̱ jese̱le̱ tomtom ná bato ba take o ni mbadi! (Langa 1 Yohane 4:8.) Ne̱ni o me̱ne̱no̱ moto nu madise̱ dia la mun’ao o wea o ko̱kise̱ mo̱ e? O me̱nde̱ je̱ne̱ mo̱ ka moto ńe njo bwambi. O si me̱nde̱ to̱ pula bia mo̱. Mulemlem pe̱ nde Satan a mapulano̱ ná je̱ne̱ Yehova!

18. Ońola nje di s’angame̱nno̱ bwa bawedi bo̱ngo̱ e?

¹⁸ Bebasi bō̱ be malangwea biso̱ ná bato ba wedi te̱, ba matimba nde bewekedi ba mudī. Be bebasi be malee̱ ná jangame̱n o bola mi midī edube na mo̱me̱ne̱ bwa mo̱ bo̱ngo̱, ońolana me ná mi be̱ biso̱ mako̱m ma ngińa to̱so̱ basingedi ba po̱ko̱po̱ko̱. Jita la bato di dube̱ mu mpoṅ; ońola nika nde ba mabwano̱ bawedi bo̱ngo̱, ba mowe̱no̱ pe̱ babo̱ o mulopo ma jowe̱ Yehova. O si dimbea ná bawedi ba si bi to̱ lambo, ba si masenga pe̱ to̱; di s’angame̱ne̱ so̱ bwa babo̱ bo̱ngo̱. Yehova nde e Muweked’asu. Mo̱ nde e Loba la mbale̱, jangame̱ne̱ pe̱ nde o jowe̱ mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱.​—Bebīsedi 4:11.

19. Ne̱ni bia la mbale̱ jombwea bawedi di mongwane̱no̱ biso̱ e?

¹⁹ Bia la mbale̱ jombwea kwedi di mate̱se̱ biso̱ wonja na mpoṅ ma bebasi. Nin mbale̱ e mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ makaki ma betańsedi Yehova a bolino̱ jombwea longe̱ lasu na kie̱le̱ ńasu ni maye̱.

20. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di bupe̱ e?

²⁰ Muboled’a Loba mō̱ nu belabe̱ ná Hiob, a baise̱ ye we̱nge̱ etum a ponda bwaba ná: “Moto a wedi te̱, a matimba pe̱te̱ be̱ longe̱ e?” (Hiob 14:14, NW) Mo̱, ye mbale̱ ná nuwedi e ná a timba pe̱te̱ o longe̱ e? Jalabe̱ Loba a mabolano̱ biso̱ o Bibe̱l di makwangwe̱le̱ mulema. Di me̱nde̱ bia di jalabe̱ o jokwa di bupe̱.