1, 2. Njika myuedi jita la bato di mabaise̱no̱ e?

EMUNE̱ ende̱ne̱ e wu na soa la mińangadu o munja e bule̱le̱ mundi. Moto ango ngadi o ndabo a ebasi e̱nse̱ jita la bato sese, a bwa pe̱ jita dipe̱pe̱. Kanse̱r ńibane̱ ńango a bana longe̱, a dia bana batanu.

² Ponda te̱ mbeu a ńolo ń’epańpań to̱so̱ ndutu ka yi i mako̱ye̱no̱ bato, jita la bato di mabaise̱ min myuedi ná, “Nje ye njo̱m e?” Jita ba mabaise̱ ońola nje wase e londino̱ na bosinga na take. Mo̱, o ta o mabaise̱ o wame̱ne̱ mi myuedi e?

3, 4. (a) Njika myuedi Habakuk a baise̱no̱ e? (b) Ne̱ni Yehova alabe̱no̱ mo̱ e?

³ Bibe̱l e mokwe̱le̱ biso̱ ná bato ba dube̱ dinde̱ne̱ bō̱ pe̱ ba baise̱ Loba i ńai a myuedi. K’eyembilan, muto̱ped’a mudī Habakuk a baise̱ Yehova ná: “Ne̱ni o mese̱le̱no̱ mba ne̱ne̱ bobe na miso̱, o mombwano̱ nde taka lasu nika e? Mabandan na njo ba mabolane̱ oboso bam, mitango na bewe̱nji be wuma ye̱se̱.”​—Habakuk 1:3.

⁴ Di malanga o kalat’a Habakuk 2:2, 3 jalabe̱ Loba a bolino̱ mo̱ nikame̱ne̱ pe̱ na kakane̱ a bolino̱ o po̱ngulane̱ mambo. Yehova a be̱ne̱ne̱ bato ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱. Bibe̱l e makwala ná: “A mombwea bińo̱.” (1 Petro 5:7) Nje ye mbale̱ ye nde ná, Loba a singe̱ je̱ne̱ take buka biso̱. (Yesaya 55:8, 9) Ońola nika, jombweye so̱ min myuedi, Ońola nje take e londino̱ o wase e?

5. Nje jita la balēdi ba bebasi ba makwalano̱ jombwea take e? Nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ e?

⁵ Pasto, pata, na balēdi ba bebasi ba yo̱ki kwala ná, ye nde jemea la Loba na bato ba take. Bō̱ be ná ba kwala ná, lambo te̱ di mapo̱ye̱ moto, to̱ e be̱ nde mbeu a ńolo, ye nde nje e ta e máte̱se̱be̱ na Loba, di titi pe̱ to̱ ná di so̱ṅtane̱ ońola nje. Bape̱pe̱ pe̱ be ná ba kwala ná, bato na bana basadi, ba mawo̱ nde ná bale̱ o mo̱ń o be̱ na Loba. Nde nika e titi mbale̱. Mambo ma bobe ma si mawa na Yehova tom. Bibe̱l e makwala ná: “Na mbale̱, Loba a si mabola bobe, Ńangum a si mayua muka.”​—Hiob 34:12.

6. Ońola nje jita la bato di masano̱ Loba ońola take ńe̱se̱ ńe o wase e?

⁶ Jita la bato di masa Loba ońola take ńe̱se̱ ńe o wase, ońolana ba mo̱nge̱le̱ ná Loba nde e mwaned’a wase. Nde ka nje te̱ jokono̱ o Jokwa 3, mwaned’a wase e nde Satan Diabolo.

7, 8. Ońola nje take e londino̱ o wase e?

⁷ Bibe̱l e malangwea biso̱ ná “wase ńe̱se̱ ńe owas’a ngiń’a [“ńabobe,” NW].” (1 Yohane 5:19) Mwaned’a nin wase, Satan, e misomba na njo. Mo̱ nde a “malo̱nde̱ wase ńe̱se̱.” (Bebīsedi 12:9) Jita la bato di membilane̱ mo̱. Njo̱m po̱ ni, ni mabole̱ ná wase e londe na mpoṅ, bosinga, na njo.

⁸ Njo̱m ipe̱pe̱ ye, i mabole̱ ná wase e londe na take. Ombusa pamo abu, Adam na Eva ba tombe̱le̱ mbot’abu ńe̱se̱ bobe. Bobe bo mabola ná, bato ba benama bō̱ ba takise̱ bane̱. O ponda ye̱se̱ ba mawasa be̱ mweńa buka bane̱. Ba mana, ba mala o bila, ba matuse̱ pe̱  bane̱. (Mulangwedi 4:1; 8:9) Ponda iwo̱ pe̱ “ponda na muyo̱mbo̱ ma mambo” ba mawanea bato take. (Mulangwedi 9:11) Bato be te̱ o wum’a bobe o ponda ni si te̱nge̱n, mbeu a ńolo ń’epańpań na mane̱ mambo ma bobe be ná ba ko̱ye̱ babo̱.

9. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova a be̱n njo̱m a bwam a diano̱ a mese̱le̱ ná take e benge wala oboso e?

⁹ Yehova a si mawana take tom. Di s’angame̱n numa mo̱ njo̱m ońola bila, ebwan, na mitusan. Loba a si mawana mbeu a ńolo ka soa la mińangadu, ngo̱ a múdi inde̱ne̱, na mpupe. Nde we ná o baise̱ o wame̱ne̱ ná, ‘Yete̱na Yehova nde e ńangum o mo̱ń na wase, ońola nje a si mekano̱ ma mambo ma njo ná ma si bolane̱ pe̱ e?’ Di bi ná Loba a mombwea biso̱ jita, angame̱n so̱ be̱ne̱ njo̱m a bwam a diano̱ a mese̱le̱ ná take e benge wala oboso.​—1 Yohane 4:8.

10. Ne̱ni Satan a te̱nge̱ne̱no̱ Yehova e?

¹⁰ Diabolo a lemse̱ Adam na Eva o mōnda ma Ede̱n. Satan a num Loba njo̱m ná a titi Mwaned’a bwam. A kai ná Loba a wutan Adam na Eva lambo la bwam. Satan a puli ná ba dube̱ ná mo̱ nde e ná a be̱ mwaned’a bwam buka Yehova, ná ba si be̱n pe̱ to̱ ńo̱ng’a Loba.​—Bebotedi 3:2-5; ombwa Maki 26.

11. Njika myuedi jangame̱nno̱ jalabe̱ e?

¹¹ Adam na Eva ba si sengane̱ Yehova, na babo̱ ba pamwa mo̱. Bo̱nge̱le̱ ná ba be̱n bwam o no̱ngo̱ bedomsedi ońola babo̱me̱ne̱ ba nje ye bwam na nje ye bobe. Ne̱ni so̱ Yehova a wusano̱ lee̱le̱ ná bapamo ba si te̱nge̱n, na ná mo̱ nde a bi nje ye bwam buka me̱se̱ ońol’asu e?

12, 13. (a) Ońola nje Yehova a si ńamse̱no̱ ba pamo dibokime̱ne̱ e? (b) Ońola nje Yehova ese̱le̱no̱ ná Satan a be̱ mwaned’a nin wase, na ná bato ba benama baneye babo̱me̱ne̱ e?

 ¹² Yehova a si ńamse̱ Adam na Eva dibokime̱ne̱. O diwengisan, ese̱le̱ ná ba ye bana. Na Yehova a bola ná bana ba Adam na Eva ba be̱ne̱ epolo o po̱so̱ nja ba mapulano̱ ka mwaned’abu. Mwano ma Yehova mwe nde ná a londise̱ wase na bato be ke̱nge̱nge̱, nika e me̱nde̱ pe̱ bolane̱ to̱ Satan a bola nde nje.​—Bebotedi 1:28; Yesaya 55:10, 11.

¹³ Satan a te̱nge̱ne̱ Yehova oboso ba lokoli la ange̱l. (Hiob 38:7; Daniel 7:10) Ońola nika Yehova a boli Satan ponda o lee̱le̱ nga njo̱m eno̱ numa mo̱ ye mbale̱. A boli pe̱ bato ba benama ponda o te̱se̱ yabu mbad’a byanedi owas’a bediedi ba Satan, o lee̱le̱ nga be ná ba tongwe̱le̱ esibe̱ jongwane̱ la Loba.

14. Nje ponda e lee̱le̱no̱ e?

¹⁴ Ye lokoli la mimbu we̱nge̱ bato ba benama beno̱ o keka janea babo̱me̱ne̱, nde ba titi o tongwe̱le̱. E me̱ne̱ne̱ so̱ na bwē ná Satan e nde mot’a mpoṅ. Bato ba benama ba be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la Loba. Muto̱ped’a mudī Yeremia a ta a te̱nge̱ne̱ ponda a kwalino̱ ná: “A Yehova, na bi ná nge’a moto e titi lambo mo̱me̱ne̱ a maneano̱, mudangwedi a si mate̱se̱ye̱ mo̱me̱ne̱ matanga ma lo̱ndo̱ lao.”​—Yeremia 10:23.

15, 16. (a) Ońola nje Yehova eno̱ jese̱le̱ ná take e benge wala oboso nin ponda bwaba ńe̱se̱ e? (b) Ońola nje Yehova a si mapo̱ngulane̱no̱ ndutu Satan a mawanano̱ e?

¹⁵ Ońola nje Yehova eno̱ jese̱le̱ ná take e benge wala oboso nin ponda bwaba ńe̱se̱ e? Ońola nje a si mekano̱ mambo ma bobe ná ma si bolane̱ e? Nika e no̱ngi  ponda bwaba ná ye̱ne̱ne̱ ná byanedi ba Satan be si tongwe̱le̱. Bato ba benama ba keki mbad’a byanedi jita, esibe̱ tongwe̱le̱. To̱ná mabie̱ ma wase na dibie̱ la lule̱ la mambo ba batino̱ to̱ndo̱, si te̱me̱ la sim, tue, ebwan, na bila pe̱ ba bati to̱ndo̱ o dime̱ne̱ di si ta di máje̱ne̱ne̱. Di titi ná di tongwe̱le̱ o janea biso̱me̱ne̱ esibe̱ Loba.

¹⁶ Nde Yehova a si mapo̱ngulane̱ ndutu Satan a mawanano̱. A boli te̱ nika ke̱ e nde o sue̱le̱ byanedi ba Satan, a si me̱nde̱ bola nika tom! Omo̱ń a nika bato ba benama ba me̱nde̱ nde jo̱nge̱le̱ ná be ná ba tongwe̱le̱ o janea babo̱me̱ne̱. Nde nika ńe nde mpoṅ, to̱ mu mpoṅ pe̱ Yehova a titi ná a sue̱le̱. A si mawo̱ndo̱ tom!​—Bonahebe̱r 6:18.

17, 18. Nje Yehova a me̱nde̱no̱ bola jombwea bobe bwe̱se̱ Satan a wanno̱ e?

¹⁷ Mo̱, Yehova e ná a po̱ngulane̱ bobe bwe̱se̱ pamo a Satan na ńa bato ba benama e wanno̱ e? E. To̱ lambo di si buki Loba. Yehova a bi njika ponda mibakan ma Satan me̱se̱ mi me̱nde̱no̱ kusa jalabe̱ di londi mbom. Ombusa nika nde a me̱nde̱no̱ timbise̱le̱ wase paradisi, ka nje te̱ e wekabe̱no̱ ná e be̱. Be̱se̱ be o “so̱ngo̱ a jo̱nge̱le̱” ba me̱nde̱ busa. (Yohane 5:28, 29, NW) Bato ba si me̱nde̱ pe̱ boa to̱ wo̱ tom! Yesu a me̱nde̱ bo̱le̱ bobe bwe̱se̱ Satan a wanno̱. Yehova a me̱nde̱ bolane̱ Yesu “ná a ńamse̱ bebolo ba Satan.” (1 Yohane 3:8) Di matimbise̱le̱ Yehova masoma ná o mulemlem ma ponda e o lee̱le̱ biso̱ we̱lisane̱, ná jokwe bia mo̱ na no̱ngo̱ pe̱ bedomsedi o po̱so̱ mo̱ ka Mwaned’asu. (Langa 2 Petro 3:9, 10.) To̱ o ponda jeno̱ oteten a ndutu, a mongwane̱ biso̱ o lembe̱.​—Yohane 4:23; langa 1 Korinto 10:13.

¹⁸ Yehova a si mańakisane̱ biso̱ o po̱so̱ mo̱ ka  Mwaned’asu. A boli mbel’a moto jabea la wonj’a bepo̱sedi. Jombweye so̱ te̱ ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ din jabea la tiki.

19. Njika jabea la betańsedi Yehova a bolino̱ biso̱ e? Ońola nje jangame̱nno̱ timbise̱le̱ masoma ońola din jabea e?

¹⁹ Jabea la betańsedi la wonj’a bepo̱sedi la Yehova, di we̱le̱ biso̱ diwengisan na ńama. I si be̱n dibie̱, i mabola nde bupisane̱ nje e matute̱le̱ babo̱; nde biso̱ je ná di po̱so̱ njika mbad’a longe̱ di mapulano̱ be̱ne̱, di no̱ngo̱ pe̱ bedomsedi o pula do̱lisane̱ Yehova to̱ ke̱m. (Minia 30:24) Omo̱ń a nika, di titi ka masin ma mabole̱ nde buka te̱ nje malulabe̱no̱ o bola. Je wonja o po̱so̱ njika pat’a moto di mapulano̱ be̱, ba nja di mapulano̱ ka mako̱m, na ne̱ni di mapulano̱ bolane̱ longe̱ lasu. Yehova a mapula ná di bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱.

20, 21. Njika bepo̱sedi ba bwam be buki be̱se̱ weno̱ ná o po̱so̱ tatan e?

²⁰ Yehova a mapula ná di to̱nde mo̱. (Mateo 22:37, 38) E nde ka sango a muna ńe muńe̱nge̱ o senga mun’ao a makwala ná “na to̱ndi wa,” ke̱ nika e wu mo̱ o mulema seto̱ ná ba ńakisane̱ mo̱. Yehova a boli biso̱ wonja o po̱so̱ nga di mabolea mo̱ to̱ ke̱m. Satan, Adam, na Eva ba po̱si o banga Yehova. Ne̱ni wa o me̱nde̱no̱ bolane̱ jabea lo̱ngo̱ la wonj’a bepo̱sedi e?

²¹ Bolane̱ wonj’ango̱ ńa bepo̱sedi o bolea Yehova. Lodun la bato lope̱pe̱ lo no̱ngi bedomsedi o banga Satan, lo po̱so̱ o do̱lisane̱ Loba. (Minia 27:11) Nje so̱ weno̱ ná o bola tatan ná o be̱ o was’a peńa ńa Loba ponda a me̱nde̱no̱ bo̱le̱ take ńe̱se̱ e? Jokwa di bupe̱ di me̱nde̱ jalabe̱ mi myuedi.