Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA 10

Diba​—Jabea la Loba la ndolo

Diba​—Jabea la Loba la ndolo

“Musinga ma mbutan ilalo mu titi po̱n bu tuma.”​—MULANGWEDI 4:12.

1, 2. (a) Njika myuedi jeno̱ ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ jombwea bawe̱ latise̱ e, na ońola nje e? (b) Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

MO̱, O to̱ndi jukea o so̱mbo̱ e? Jita ba to̱ndi, ońolana ni ponda ńe nde ńa muńe̱nge̱. Mome na muto be o we̱ latise̱ diba ba bo̱ti mbo̱t’abu ya mpesa. Ba si bo̱ti buka te̱ bwam, myoso pe̱ mi kenji babo̱! O bon buńa bwa muńe̱nge̱ munde̱ne̱, ba mańamwe̱le̱ lo̱, ba be̱n dipita ná kie̱le̱ ńabu ni maye̱ e me̱nde̱ be̱ ńa njoasoa minam.

2 Nde, di titi ná di banga ná o nin we̱nge̱ diba di tabilane̱ o midi me̱se̱. O ni ponda di pite̱no̱ ná bawe̱ latise̱ ba me̱nde̱ tongwe̱le̱, je pe̱ ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná: ‘Di diba di me̱nde̱ be̱ bonam e? Di me̱nde̱ ja ponda bwaba e?’ Malabe̱ ma mi myuedi miba ma se̱medi nde o ne̱ni bawe̱ latise̱ diba ba me̱nde̱no̱ dangwa; nga ba me̱nde̱ lakisane̱ Loba na we̱le̱ pe̱ malea mao o ebolo o diba labu to̱ ke̱m. (Langa Minia 3:5, 6.) E mapula ná ba bole nika ná ba je o ndol’a Loba. Jombweye so̱ jalabe̱ Bibe̱l e mabolano̱ o min myuedi mine̱i: Ońola nje ba to̱so̱ te̱be̱ o diba e? Yete̱na o mapula ba to̱so̱ te̱be̱ o diba, nja o me̱nde̱no̱ po̱so̱ e? Ne̱ni weno̱ ná o boṅsane̱ diba e? Nje pe̱ ye ná yongwane̱ mome na muto ba latise̱ ná ba benge be̱ bonam o diba labu e?

OŃOLA NJE BA TO̱SO̱ TE̱BE̱ O DIBA E?

3. Ońola nje e si me̱nde̱no̱ be̱ bwam ná moto a ba to̱so̱ babe̱ esibe̱ njo̱m ńoú e?

3 Bō̱ ba dube̱ ná diba le mweńa ná moto a be̱ bonam​—ná moto a titi ná a be̱ mutam o longe̱ yete̱na a si bai to̱so̱ a si babe̱. Nika ńe nde mpoṅ munde̱ne̱! Yesu, mulamba ma moto, a to̱pedi be̱ la mulamba ka jabea, na mo̱ ome̱le̱ ba bena be ná ba ja mulamba ná ba bole nika. (Mateo 19:11, 12) Ńamuloloma Paulo pe̱ a to̱pi jombwea muse̱ṅ ma be̱ mulamba. (1 Korinto 7:32-35) Nde, ebe̱ Yesu to̱ Paulo to̱ mō̱ ńabu a si te̱se̱ ná moto a be̱ mulamba; bangane̱ moto o ba le nde “belēdi ba midī ma bobe” bepe̱pe̱. (1 Timoteo 4:1-3) Mulamba mwe muse̱ṅ jita ońola ba ba mapule̱ we̱le̱ babo̱me̱ne̱ mususu o ebol’a Yehova. Nde, e si me̱nde̱ so̱ be̱ bwam ná moto a ba to̱so̱ babe̱ ońola njo̱m ni s’oú, ka mińakisan mi mawe̱ na bape̱pe̱.

4. Njik’eyoto diba la bwam leno̱ ońola kokise̱ la bana e?

4 O mune̱ múdi pe̱, mo̱, njo̱m yoú ye i mabole̱ ná moto a ba to̱so̱ babe̱ e? E. Diba pe̱ le nde jabea la Loba lasu la ndolo. (Langa Bebotedi 2:18.) Mo̱ pe̱ le muse̱ṅ o matongo mō̱, le pe̱ ná di wana bonam. K’eyembilan, diba la bwam, nika ńe nde lena di tongwe̱le̱, le nde eyot’a bwam ońola kokise̱ la bana. Bana ba be̱n ńo̱ng’a wuma ye pī na mbo̱le̱ na bayedi ba mombweye̱ babo̱, ba mawaneye̱ babo̱ ndolo, bediedi, na dibongo. (Myenge 127:3; Efeso 6:1-4) Nde yadi di titi mpo̱m ma njo̱m ni matute̱le̱ moto o ba to̱so̱ o babe̱.

5, 6. (a) Bupisane̱ Mulangwedi 4:9-12, njika pat’a tombwane̱ mulatako ma diko̱m ma bo̱ibo̱i mu mawanano̱ e? (b) Ne̱ni diba leno̱ ná di be̱ ka musinga ma mbutan ilalo e?

5 Jombweye nje epas’a Bibe̱l e bambe̱ din jokwa e mapulano̱ kwala: “Baba ba do̱li buka mō̱ na mune; ebanja ba matombwane̱ ońola ntu mabu. Ebanja mō̱ ńabu a kwedi te̱, ke̱ nupe̱pe̱ e ná a te̱se̱ mwenj’ao. Nde mbeu a ńolo na mpe̱nge̱le̱ mō̱; a kwedi te̱, ke̱ nupe̱pe̱ a titi o te̱se̱ mo̱. Baba pe̱ ba nanga te̱ wuma iwo̱, ke̱ ba masenga mbidimbidi; nde ne̱ni mpo̱m mō̱ na mune mweno̱ ná mu kusa mbidimbidi? Yete̱na moto e ná a buka mpo̱m mō̱, ke̱ baba be ná ba te̱me̱ne̱ mo̱; musinga ma mbutan ilalo mu titi po̱n bu tuma.”​—Mulangwedi 4:9-12.

6 Ka lambo laboso, yen epas’a Bibe̱l e makwalea nde ońola mweńa ma be̱ne̱ diko̱m. Diba, di be̱n pe̱ mulatako ma bo̱ibo̱i ma diko̱m. Ka nje te̱ yen epasi e mabonde̱no̱, ni ńai a mulatako mwena mu wanea bato be o diba, jongwane̱, belo̱ko̱medi, na betatedi. Diba di masikime̱ye̱ nde tobotobo yete̱na di titi buka te̱ tet’a mulatako oteten a bato baba. Musinga ma mbutan iba, ka kwala la yen epasi, mwena mu tumabe̱. Nde, misinga milalo mi yo̱so̱be̱ to̱so̱ mi pendabe̱ mi me̱nde̱ be̱ ndutu o tuma. Do̱lisane̱ la Yehova le te̱ mome na muto be o diba ka lambo le mweńa buka me̱se̱, diba labu di me̱nde̱ nde be̱ ka mu musinga ma mbutan ilalo. Ońolana ba songe̱ Yehova oteten abu, mulatako mabu mu mabe̱ ngińa.

7, 8. (a) Njika malea Paulo a tiledino̱ Kriste̱n ye mulamba yena i manane̱ ńo̱ng’a lata e? (b) Njika je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n jombwea diba Bibe̱l e mabolano̱ biso̱ e?

7 Ndabo a diba pe̱ nde ńe mpo̱m ma wuma owe̱ni ńo̱ng’a lata ńeno̱ ná e londisabe̱ o ńai a bwam. Oten nde e te̱nge̱ne̱no̱ ná lata na mome to̱so̱ na muto di waneye moto muńe̱nge̱. (Minia 5:18) To̱ e be̱ nde ná eso̱mbe̱ ye mulamba e matomba nje Bibe̱l e bele̱no̱ ná ‘tombea la pond’a diba’​—nika ńe nde ponda ńo̱ng’a lata ńeno̱ ngińa​—ye ná e be̱ ná e dia e manane̱ ńo̱ng’a lata. Ni ńo̱ngi ńe ná e die̱le̱ mo̱ o be̱ne̱ bedangwedi ba mbindo to̱so̱ be titi ko̱nji yete̱na a si we̱ ná aleye ńolo. Mudī-musangi mu tute̱le̱ Paulo o tilea ba mulamba man malea ná: “Ba si we̱li te̱ jalea ńolo, ba ba; ebanja ye bwam o ba buka dia mulema wea.”​—1 Korinto 7:9, 36; Yakobo 1:15.

8 E be̱ to̱ njika njo̱m ni tute̱le̱ moto o ba to̱so̱ babe̱, ye bwam o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n. Ka nje te̱ Paulo a kwalino̱, ba ba maba “ba me̱nde̱ kusa ndutu o eyobo.” (1 Korinto 7:28) Bome na bito be o diba ba be̱n mitakisan mena ba mulamba ba si me̱nde̱no̱ be̱ne̱. O po̱si so̱ te̱ o ba to̱so̱ o te̱be̱ o diba, ne̱ni weno̱ ná o bola ná mitakisan mi be̱ bosadi ná o bate be̱ mutam e? Mbadi po̱ ńe nde ná o bolane̱ dibie̱ o po̱so̱ mome to̱so̱ muto o mabano̱.

NJA ŃE NÁ NU BE̱ MOME TO̱SO̱ MUT’A BWAM OŃOLA DIBA E?

9, 10. (a) Njik’eyembilan Paulo a bolane̱no̱ o kwalea ońola mbeu a ńolo ńe o lata mulemlem m’eko̱ko̱so̱ na nusidube̱ e? (b) Nje banga la bupe̱ malea ma Loba ma ba nde o sango mo̱me̱ne̱ di yo̱kino̱ wana e?

9 Mudī-musangi mu tute̱le̱ Paulo o tila bete̱sedi ba mweńa bena bangame̱n o we̱le̱be̱ o ebolo o ponda po̱so̱ la mome to̱so̱ muto ońola diba, mo̱ ná: “Lo si lata mulemlem m’eko̱ko̱so̱ na ba ba si dube̱.” (2 Korinto 6:14) Eyembilan a bolane̱no̱ e ta nde e se̱mea o longe̱ la muse̱ mōnda. Yete̱na byembe beba be diwengisan dinde̱ne̱ o bokola na o ngińa be we̱le̱be̱ owas’a eko̱ko̱so̱ ewo̱, bebane̱ be mataka. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ o diba, mudubedi na nusidube̱ ba lati te̱ mulemlem m’eko̱ko̱so̱ o diba, babo̱ babane̱ ba mataka. Yete̱ná mō̱ ńabu a mapula ja o ndol’a Yehova nde e be̱ ná nune̱ a mombwea nika bosadi to̱so̱ ná a si mombwea nika na bambam, ba titi ná ba kaka dibomba diwo̱, nika ńe ná e bata wana mitakisan. Paulo ome̱le̱ so̱ Kriste̱n ná i ba nde “o Sango mo̱me̱ne̱.”​—1 Korinto 7:39.

10 Kriste̱n iwo̱ ye mulamba, i po̱i o din jo̱nge̱le̱ ná lata la mulemlem m’eko̱ko̱so̱ na ba ba si dube̱ di buki be̱ la muso̱lo̱ki. Bō̱ ba mano̱ngo̱ bedomsedi ba banga bupe̱ malea ma Bibe̱l, na babo̱ ba ba moto nu si maboleye̱ Yehova. Nde o ponda ye̱se̱, su labu le ndutu. O sukan ba me̱ne̱ nde ná ba titi ná ba kwalea na nu ba baino̱ mambo me mweńa buka me̱se̱ o longe̱. Be̱ la muso̱lo̱ki nika e mawanano̱ di buki mu ba tano̱ ba se̱le̱ be̱ oboso ná ba maba to̱so̱ babe̱. Nje ye bwam ye nde ná, lokoli la Kriste̱n ye mulamba i lakisane̱ man malea ma Loba, i mabupe̱ pe̱ mo̱ na jemea. (Langa Myenge 32:8.) To̱ná ba be̱nno̱ dipita ná buńa bō̱ ba me̱nde̱ ba to̱so̱ te̱be̱ o diba, ba maja mulamba natē̱ ba so̱ mome to̱so̱ muto ońola diba oteten a baboledi ba Yehova Loba.

11. Nje ye ná yongwane̱ wa o po̱so̱ na dibie̱ mome to̱so̱ muto ońola diba e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Njik’a bede̱mo na mapulano̱ ná nu na me̱nde̱no̱ ba a be̱ne̱ e?”)

11 O ka mbale̱, seto̱ muboled’a Yehova te̱ nde e mome to̱so̱ mut’a bwam ońola diba. Yete̱na o be̱n jo̱nge̱le̱ la ba to̱so̱ la babe̱, wasa moto ńe wa bowan o bede̱mo, nu to̱ndi Loba ka wa, nu mapulise̱ pe̱ milemlem ma mambo ma mudī kapo̱ na wa. Mūt’a jemea na jangwa a tili jita jombwea di to̱ti, e me̱nde̱ be̱ bwam ná wombweye ma malea ma se̱medi o Betiledi, o kane̱ pe̱ eyeka, na jese̱le̱ pe̱ ná ma die̱le̱ wa o no̱ngo̱ bedomsedi be mweńa buka be̱se̱. *​—Langa Myenge 119:105.

12. Njik’ede̱mo jombwea diba e lań o jita la bekombo e, njik’eyembilan a Bibe̱l pe̱ e mabole̱ bediedi e?

12 O jita la bekombo, bayedi ba be̱n ede̱mo a po̱sea bana babu bito to̱so̱ bome. O be bekombo, bato be̱se̱ ba memba ná bayedi ba be̱n dibie̱ jita na so̱ṅtane̱ di mapule̱ ońola ni ńai a mpo̱so̱ko ma mweńa. Ma maba ma yo̱ki dangwa bwam ponda iwo̱, ka ne̱ni te̱ e tano̱ o pond’a Bibe̱l. Eyembilan a Abraham nu lom mūt’ao o wasea Isak muto e mokwe̱le̱ bayedi be o mulemlem ma bete̱medi we̱nge̱. Mo̱ni na bete̱medi ba longe̱ ba si ta Abraham mweńa. O diwengisan, a we̱ na ngińa o kusea Isak muto oteten a baboledi ba Yehova. *​—Bebotedi 24:3, 67.

NE̱NI WENO̱ NÁ O BOṄSANE̱ NÁ O TONGWE̱LE̱ O DIBA LO̱NGO̱ E?

13-15. (a) Ne̱ni bete̱sedi ba Minia 24:27 beno̱ ná bongwane̱ eso̱mb’a mome e mapule̱ ba e? (b) Nje ngo̱nded’a muto ńangame̱nno̱ bola o boṅsane̱ mo̱me̱ne̱ ońola diba e?

13 Yete̱na o be̱n jo̱nge̱le̱ la ba to̱so̱ la te̱be̱ o diba, e me̱nde̱ be̱ bwam ná o baise̱ na wame̱ne̱ ná, ‘Mo̱, na máboṅsane̱ mbame̱ne̱ bwambwam e?’ Jalabe̱ lo̱ngo̱ di si se̱medi buka te̱ o besengedi bo̱ngo̱ ba mulema jombwea ndolo, nangane̱ la moto, ńo̱ng’a be̱ne̱ mot’ekwali, to̱so̱ yadi. O diwengisan mome na muto te̱ nu mapule̱ diba angame̱ne̱ no̱ngo̱ ponda o dutea o m’bē̱ ma tobotobo mena diba di mawanano̱.

14 Eso̱mb’a mun’a mome ye o muwaso ma muto yangame̱ne̱ no̱ngo̱ ponda o dutea o ben bete̱sedi: “Te̱se̱ mambo mo̱ngo̱ m’eboko bwam, o po̱nge myōnda o ka ni mapule̱, denge̱ o malonga ndabo.” (Minia 24:27) Nje nika e mapulano̱ kwala e? O mi mińa, mome nu ta nu pula ba ná a boke mbia, a ta angame̱ne̱ baise̱ na mo̱me̱ne̱ ná, ‘Mo̱, ne ná na dese̱ na jombwea muto nikame̱ne̱ pe̱ na bana na me̱nde̱no̱ be̱ne̱ e?’ A ta angame̱ne̱ se̱le̱ bola ebolo na ngińa o jombwea myōnda mao, to̱so̱ mbolako ao. Mulemlem ma bete̱sedi pe̱ nde be o nin we̱nge̱. Mome nu mapule̱ ba, angame̱ne̱ boṅsane̱ mo̱me̱ne̱ o bambe̱ m’bē̱ mao. Angame̱ne̱ bola ebolo, etum te̱ a titino̱ eboki e me̱mbe̱le̱ mo̱ o bola. Eyal’a Loba e makwala ná, mome nu si masombweye̱, na jombwea ńo̱ng’a mudī nikame̱ne̱ pe̱ na besengedi ba teten ba mbia mao e bobe buka nusibe̱n jemea!​—Langa 1 Timoteo 5:8.

15 Muto nu mano̱nge̱ bedomsedi ba te̱be̱ o diba, e nde o jemea bambe̱ m’bē̱ munde̱ne̱. Bibe̱l e masesa mut’ede̱mo a bwam. E mato̱pea ońola dibie̱ na bede̱mo be mapule̱ muto ná a sue̱le̱ mome ao, na jombwea pe̱ ndabo ao. (Minia 31:10-31) Bome na bito be musunga o ba esibe̱ boṅsane̱ babo̱me̱ne̱ o bambe̱ m’bē̱ ma diba be mukubo, ba si mo̱nge̱le̱ nje beno̱ ná ba wanea nu nu me̱nde̱ be̱ mome abu to̱so̱ munj’abu. Le mweńa buka me̱se̱ le nde ná, ba ba mapule̱ ba bangame̱n boṅsane̱ babo̱me̱ne̱ o mudī.

16, 17. O njika bete̱sedi ba Bibe̱l ba ba maboṅsane̱ babo̱me̱ne̱ ońola diba bangame̱ne̱no̱ o dutea e?

16 Boṅsane̱ la diba, di mabaise̱ ná moto a duteye jombwea m’bē̱ Loba a bolino̱ mubaedi na muto nu babe̱. Mome angame̱ne̱ bia nje be̱ la mulopo ma ndabo a mbia ńa Kriste̱n di mapulano̱ kwala. Mun m’bē̱ mu si mabola mo̱ wonja o be̱ njo. O diwengisan, e mapula ná embilane̱ ne̱ni Yesu ka mulopo a madie̱le̱no̱. (Efeso 5:23) Mulemlem pe̱ nde muto ńe Kriste̱n angame̱nno̱ so̱ṅtane̱ m’bē̱ m’edube muto a be̱nno̱. A me̱nde̱ pula ‘sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a mom’ao’ e? (Efeso 5:22) Ebanja ā owas’a doi la Yehova na la Kristo. (1 Korinto 11:3) Doi la mom’ao o ndabo a mbia di mabaise̱ ná a sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’ao. A me̱nde̱ so̱ sue̱le̱ na sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a doi la moto nu titi ke̱nge̱nge̱ e? Yete̱na a si me̱nde̱ pula bola nika, ke̱ ye bwam ná a si babe̱.

17 O mbata nika, mō̱ te̱ o ndabo a diba angame̱ne̱ be̱ ńai ni le̱le̱m o jombwea ńo̱ng’a tobotobo ńa nune̱. (Langa Filipi 2:4.) Paulo a tili ná: “Mō̱ ńanu te̱ a to̱nde munj’ao ka mo̱me̱ne̱; nde muto pe̱ a dube̱ mom’ao.” Na jongwane̱ la mudī-musangi, Paulo a so̱ṅtane̱ ná, mome a be̱n ńo̱ng’a tobotobo o bia ná munj’ao a mabola mo̱ edube ende̱ne̱. Muto pe̱ a be̱n ńo̱ng’a tobotobo o bia ná mom’ao a to̱ndi mo̱.​—Efeso 5:21-33.

O ponda yengane̱le̱ ońola diba, jita ba mabolane̱ dibie̱ ná ba be̱ na moto nupe̱pe̱

18. Ońola nje be̱ne̱ jalea la ńolo o ponda yengane̱le̱ ońola diba e?

18 Ponda yengea la moto ońola diba, e titi ńa loko. Ńe nde ponda mome na muto ba mokwano̱ o biane̱le̱ bwam, na o bia nga be ná ba bane̱. Ńe pe̱ nde ponda jalea la ńolo! Mikekisan ma pula lata mena mi be̱ ngińa​—omo̱ń a me̱se̱, be bepuledi be nde lambo di kusanno̱ Loba. Nde, ba bena ba to̱ndo̱ne̱le̱ na mbale̱, ba me̱nde̱ banga bola to̱ njika lambo le ná le̱nse̱ nu bato̱ndino̱ sese o mudī. (1 Tesalonika 4:6) Ońola nika, yete̱na we o yengea moto, be̱ne̱ jalea la ńolo, y’ede̱mo ye ná e wanea wa tombwane̱ o mińa mo̱ngo̱ ma longe̱ me̱se̱, e be̱ ná we o diba to̱ ke̱m.

NE̱NI WENO̱ NÁ O BOLA NÁ DIBA LO̱NGO̱ DI JE PONDA BWABA E?

19, 20. Ne̱ni mbadi Kriste̱n e me̱ne̱no̱ diba ńeno̱ diwengisan na ńa bato o min mińa ma we̱nge̱ e? Bola eyembilan.

19 Mome na muto ba mapula te̱ ná diba labu di je ponda bwaba, e mapula ná ba be̱ne̱ so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la nje no̱ngo̱ la ngaban di mapulano̱ kwala. Su la kalati na la sinima di yo̱ki nde lee̱le̱ maba me bonam bonde̱ne̱ moto te̱ a mapulano̱ be̱ne̱. Nde o longe̱ la mbale̱, diba di titi su; le nde bebotedi​—bebotedi ba lambo lena Yehova a te̱se̱no̱ o be̱ o bwindea. (Bebotedi 2:24) Nde, nje ye ndutu ye nde ná, seto̱ nika nde bato ba me̱ne̱no̱ diba o min mińa ma we̱nge̱. O bekombo bō̱, bato ba makwalea ońola diba ka “tinga o ńingo.” Ba si maso̱ṅtane̱ nde ne̱ni kwala la nika di matele̱ye̱no̱ ne̱ni jita ba me̱ne̱no̱ diba. Ońola nje nika e? Tinga la bwam le te̱ ná di tika kakame̱ etum te̱ e mapulano̱, ke̱ o mune̱ múdi pe̱ le ná di kakabe̱ to̱so̱ wunjabe̱ na bo̱bise̱ la ńolo.

20 Jita ba me̱ne̱ diba we̱nge̱ ka lambo le nde ońola son a ponda. Be musunga o ba to̱so̱ babe̱, ońolana ba mo̱nge̱le̱ ná di me̱nde̱ londise̱ mpuli mabu, nde be pe̱ be̱be̱ o bwa diba o dibokime̱ne̱ mitakisan mi mapo̱no̱. O̱nge̱le̱ eyembilan Bibe̱l e mabolane̱no̱ ońola mulatako ka diba​—musinga. Misinga to̱so̱ myasa mi mabolane̱ o tinge̱ medi ma munja mi po̱ngo̱be̱ ńai mi mindano̱, mi s’angame̱ne̱ o sinea to̱so̱ kapitane̱, to̱ e be̱ nde oteten a mūdi munde̱ne̱. Mulemlem pe̱ nde diba di te̱se̱be̱no̱ o jinda. O̱nge̱le̱ ben byala ba Yesu: “Di lena Loba a latino̱, moto a s’aba so̱ mo̱.” (Mateo 19:6) Nika nde wangame̱nno̱ je̱ne̱ diba yete̱na o bai to̱so̱ ná o babe̱. Mo̱, ni ńai a ngaban e matimbise̱le̱ diba mūna ma bodilo e? Ke̱m.

21. Ne̱ni mome nu bai na muto nu babe̱ mō̱ ńabu te̱ angame̱nno̱ je̱ne̱ nune̱ e, nje pe̱ e me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o bola nika e?

21 Mome nu bai na muto nu babe̱ bangame̱n jemba ná ba titi ke̱nge̱nge̱. Mō̱ ńabu te̱ a we̱ te̱ ná a soke̱ miso̱ mao o bede̱mo ba bwam na o miwe̱n ma nune̱, diba labu di me̱nde̱ nde be̱ tongo a mutam na ńa belo̱ko̱medi. Mo̱, nika ńe nde lambo nubai eno̱ ná engane̱ mwenj’ao e? E, nika nde Yehova a mabolano̱; bede̱mo basu ba bwam na miwe̱n masu nde a mombwano̱. Mutiled’a kalat’a Myenge mo̱ ná: “A Yehova, yete̱na wa o mane̱nge̱ myobe, a Sango, ke̱ nja e ná a te̱me̱ e?” (Myenge 130:3) Mulemlem pe̱ nde bome ba bai na bito ba babe̱ bangame̱nno̱ soke̱ miso̱ mabu o bede̱mo ba bwam na miwe̱n ma mō̱ na nune̱, na lakisane̱le̱ mawuse̱ mō̱ na nune̱.​—Langa Kolose 3:13.

22, 23. Ne̱ni Abraham na Sara ba bolino̱ eyembilan a bwam ońola ba be o diba we̱nge̱ e?

22 Diba le ná di wana jita la mutam na njoasoa minam nika mimbu mi matombano̱. Bibe̱l e malangwea biso̱ ońola diba la Abraham na Sara o bodun babu. Ba kusi ndutu na mitakisan o longe̱ labu. Dutea te̱ nje nika e tano̱ ońola Sara, muto nu ta bodun ba lambo ka 60 ma mbu, ná a die wum’ao ya boja ya bwam o m’bwaṅ ma mundi ma Ur, wala ja o muno̱ko̱ o mine̱ mińa me̱se̱ ma longe̱ lao. Nde, a sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a doi la mom’ao. Ka mongwanedi ńa bwam, ongwane̱ Abraham, a sue̱le̱ pe̱ n’edube bedomsedi bao na bola pe̱ ná be tongwe̱le̱. Sibise̱ lao la ńolo di si ta la mo̱ń na mo̱ń. A ta be̱ a bele̱ mom’ao ná sango, to̱ ke̱ e “na mo̱me̱ne̱.” * (Bebotedi 18:12; 1 Petro 3:6) Edube a tano̱ a be̱ne̱ne̱ mom’ao e ta nde e wa mo̱ o njiba mulema.

23 Nde, nika e si mapula kwala ná Abraham na Sara ba ta nde jo̱nge̱le̱ diwo̱ ponda ye̱se̱ o mambo me̱se̱. Ngedi po̱ a boli jo̱nge̱le̱ lena di “bwese̱” Abraham “ndutu” jita. Nde, Abraham a sengane̱ doi la munj’ao na sibise̱ la ńolo ponda Yehova anedino̱ mo̱ ná a bole nika, na nika e wanea mbia mwe̱se̱ bonam. (Bebotedi 21:9-13) Bome ba bai na bito ba babe̱ we̱nge̱, nate̱na mo̱me̱ne̱ ba be o diba etum a mimbu, be ná bokwa jita na ban babwe̱ Loba bo̱ngo̱ baba.

24. Njika pat’a maba ma mawaneye̱ Yehova Loba esese e, ońola nje pe̱ e?

24 Oteten a mwemba ma Kriste̱n, o be̱n lokoli na lokoli la maba me bonam​—maba owe̱ni muto a mabolano̱ mom’ao edube, mome pe̱ a to̱ndino̱ munj’ao, a mabolano̱ pe̱ mo̱ edube, babo̱ babane̱ pe̱ ba mawe̱ o se̱le̱ pulise̱ jemea la Yehova o longe̱ labu denge̱ mane̱ me̱se̱. Yete̱na o no̱ngi bedomsedi o ba to̱so̱ o te̱be̱ o diba, we ná o po̱so̱ nu o mabano̱ na dibie̱, o se̱le̱ boṅsane̱ wame̱ne̱ bwam, o we̱ pe̱ ná diba lo̱ngo̱ di be̱ nde la musango na la ndolo di mawaneye̱ Yehova Loba esese. Na nika nde diba lo̱ngo̱ di me̱nde̱no̱ jongwane̱ wa na mbale̱ o ja o ndol’a Loba.

^ par. 11 Ombwa jokwa 2 la kalati Le secret du bonheur familial, ni busisabe̱ na Mboṅ a Yehova.

^ par. 12 Baboledi ba jemea ba Yehova bō̱ ba ponda kwaṅ ba ta ba be̱ne̱ buka muto mō̱. O ponda Yehova a tano̱ a be̱ne̱ mulatako na baboledi ba jemea, nikame̱ne̱ pe̱ na Israel ń’eyobo, ese̱le̱ eboled’a diba la mawála (mbań). A si te̱se̱ mo̱, nde a boli bediedi ońola i ńai a maba. Nde, Kriste̱n i s’angame̱n dimbea ná Yehova a si makasa pe̱ diba la mawála oteten a baboledi bao.​—Mateo 19:9; 1 Timoteo 3:2.

^ par. 22 To̱ná kalat’a Bebotedi 18:12 e makwalano̱ o Bibe̱l a Duala ná Sara a bele̱ mom’ao ná “Sango a mboa,” 1 Petro 3:6 e malee̱le̱ ná a bele̱ mo̱ ná “sango.”