1-3. (a) Ońola nje ńango a muna a mabolano̱ ná a be̱ mbaki ná mun’ao e ne̱te̱ na bosangi e? (b) Ońola nje Yehova a mapulano̱ ná baboledi bao ba be̱ bosangi e, nje pe̱ e matute̱le̱ biso̱ o pula be̱ bosangi e?

ŃANGO a muna e o boṅsane̱ mun’ao ná mome. A mabola ná a be̱ mbaki ná o̱ke̱le̱ madiba na ná mbo̱t’ao ye ne̱te̱ na bosangi. A bi ná bosangi ba mbale̱ bwe mweńa ońola ja lao la bwam. A memba pe̱ ná je̱ne̱ne̱ la mun’ao di mawanea babo̱ bayedi bao edube to̱so̱ iso̱n.

² Yehova, Sango asu ńe o mo̱ń a mapula ná baboledi bao ba be̱ ná pe̱ń, to̱so̱ bosangi. Eyal’ao e makwala ná: We ‘bosangi na nu ńe bosangi.’ * (Myenge 18:27) Yehova a to̱ndi  biso̱, a bi ná be̱ la bosangi le muse̱ṅ jita ońol’asu. A mengane̱ pe̱ biso̱ ná, ka Mboṅ ao di be̱ ńai ni mawaneye̱ mo̱ edube. Na mbale̱, je̱ne̱ne̱ lasu la bosangi na bedangwedi basu ba bwam ba me̱nde̱ wanea Yehova na dina lao la bosangi esese, seto̱ misan.​—Hesekiel 36:22; langa 1 Petro 2:12.

³ Bia la ná Loba a to̱ndi bato be bosangi di matute̱le̱ biso̱ o be̱ bosangi. Di mapula ná mbadi di madie̱le̱no̱ longe̱ lasu e waneye mo̱ edube ońolana di to̱ndi mo̱. Di mapula pe̱ tika ja o ndol’ao. Jombweye so̱ ońola nje e mapulano̱ ná di be̱ bosangi, nje be̱ la bosangi di mapulano̱ kwala, na ne̱ni jeno̱ ná di be̱ bosangi. Jombwea la nika le ná longwane̱ biso̱ o je̱ne̱ o njika tongo jangame̱nno̱ bata ńaka.

4, 5. (a) Ońola njika njo̱m a boso jangame̱nno̱ be̱ bosangi e? (b) Ne̱ni bosangi ba Yehova bo me̱ne̱ne̱no̱ o mambo a wekino̱ e?

⁴ Mbadi po̱ Yehova a madie̱le̱no̱ biso̱ ńe nde tongwea na bola biso̱ eyembilan. Eyal’ao e mome̱le̱ biso̱ ná di “be̱ . . . bato ba membilane̱ Loba.” (Efeso 5:1) Njo̱m a boso ni mapule̱ ná di be̱ bosangi ńe nde ná: Yehova, Loba di mowe̱no̱, e ná pe̱ń, na bosangi o me̱se̱.​—Langa Levitiko 11:44, 45.

⁵ Bosangi ba Yehova, nikame̱ne̱ pe̱ na dine̱ jita la bede̱mo na beboledi bao, ba me̱ne̱ne̱ o mambo a wekino̱. (Roma 1:20) Wase e wekabe̱ nde o be̱ wum’a boja i sangi ońola bato ba benama. Yehova a we̱le̱ mulatako oteten a bewekedi na wum’abu ya boja. Mu mulatako mu mabola ná nje yene̱ ewekedi e mabusise̱no̱ ka mbindo e be̱ nde nje yene̱ e mabolane̱no̱ o be̱ longe̱; ńai ńena mbindo e si mabe̱no̱ o ngo̱ to̱ o madiba. Wase e wekabe̱ o mbad’a betańsedi ńai ńeno̱ ná e sangise̱ mo̱me̱ne̱. Na mbale̱, bosangi bwe mweńa o miso̱ ma ‘Muweked’a wase’. (Yeremia 10:12) Bwangame̱ne̱ pe̱ be̱ biso̱ mweńa mulemlem.

6, 7. Ne̱ni Mbend’a Mose e makikano̱ ná bowe̱ Yehova ba ta bangame̱n be̱ bosangi e?

⁶ Njo̱m nipe̱pe̱ ni mapule̱ ná di be̱ bosangi ńe nde ná  Yehova, Mwaned’asu Ńasam, a mabaise̱ baboledi bao ná ba be̱ bosangi. O Mbenda Yehova a bolino̱ Israel, mulatako ma bo̱ibo̱i mu ta oteten a bosangi na jowe̱. Mbenda e ta e kika ná, o buńa ba te̱ l’ebula, prisi ninde̱ne̱ e ta ńangame̱n o jo̱ke̱le̱ seto̱ ngedi po̱ buka te̱, nde iba. (Levitiko 16:4, 23, 24) Prisi yena i ta be̱ i bolea i ta yangame̱n joa mā na myende mabu oboso ná ba mabola Yehova mabea. (Bebusedi 30:17-21; 2 Myango 4:6) Mbenda e ta e kika lambo ka 70 ma pat’a mbindo i mombweye̱ ńolo na jowe̱. Mot’a Israel a si wusa no̱ngo̱ dongo o jowe̱ ke̱ e ka ni si sangi​—a wusa bwabe̱ ke̱ a boli nika. (Levitiko 15:31) To̱ njika moto nu bangi o sangise̱ mo̱me̱ne̱ bupisane̱ bete̱sedi ba sangisabe̱, nika e mombwea jo̱ke̱le̱ la madiba, na joa la mbo̱ti, a ta angame̱ne̱ ‘bo̱ na jako̱to̱ne̱.’​—Miso̱ngi 19:17-20.

⁷ To̱ná di titino̱ owas’a Mbend’a Mose, e mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ la Loba o to̱ njika lambo. Mbenda e ta e kika ná se̱ṅse̱ṅ ná Loba a mengane̱ bowe̱ mo̱ ná ba be̱ bosangi. Yehova a si tuko. (Maleaki 3:6) Jowe̱ lasu di do̱lisane̱ nde mo̱ yete̱na le lena di “sangi, lena di si be̱n misan.” (Yakobo 1:27) Jangame̱ne̱ so̱ bia nje a mengane̱no̱ biso̱ jombwea nika.

8. O njika matongo ma longe̱ Yehova a mengane̱no̱ biso̱ bosangi e?

⁸ O Bibe̱l, jo̱nge̱le̱ la be̱ bosangi di si mapula kwala buka te̱ bosangi ba ńolo. Be̱ la bosangi o miso̱ ma Loba di mombwea matongo ma longe̱ lasu me̱se̱. Yehova a mengane̱ biso̱ ná di be̱ bosangi o matongo ma longe̱ mande̱ne̱ mane̱i, o mudī, o bedangwedi, o mo̱nge̱le̱, na o ńolo. Jombweye nje diwo̱ te̱ di mapulano̱ kwala.

9, 10. Nje be̱ la bosangi o mudī di mapulano̱ kwala e, nje pe̱ Kriste̱n a mbale̱ i mabangano̱ e?

⁹ Bosangi o mudī. O pe̱m n’esungu, be̱ la bosangi  o mudī nika ńe nde si lata la jowe̱ la mbale̱ na di kwedi. Ponda Bonaisrael ba busino̱ o Babilon timba o Yerusalem, ba ta bangame̱ne̱ bupe̱ din jome̱le̱ di wu na mudī-musangi ná: “Busa oten! Lo si tapa lambo di si sangi! . . . Sangise̱ bińo̱me̱ne̱.” (Yesaya 52:11) Bonaisrael ba ta nde ba timba o mboa tobotobo o timbise̱le̱ pe̱te̱ peńa jowe̱ la Yehova. Di jowe̱ di ta langame̱ne̱ be̱ bosangi, esibe̱ kwesabe̱ mbindo na dipe̱ń to̱ diwo̱ la belēdi, beboledi, na bede̱mo ba jowe̱ ba Babilon.

¹⁰ We̱nge̱, biso̱ Kriste̱n a mbale̱, jangame̱ne̱ be̱ ye̱ne̱ ná di si kwesabe̱ mbindo na jowe̱ di kwedi. (Langa 2 Korinto 6:15, 16.) Be̱ la bwanganga o mu múdi le mweńa, ońolana jowe̱ di kwedi di dinge̱le̱ biso̱. O jita la bekombo, myeka ma bato, bede̱mo, na beboledi babu be be̱n mulatako na belēdi ba jowe̱ di kwedi, ka be be makwale̱ ná di be̱n lambo oteten asu di matike̱ be̱ longe̱ ke̱ di wedi. (Mulangwedi 9:5, 6, 10) Kriste̱n a mbale̱ i mabanga beboledi be bambe̱ bedubedi ba jowe̱ di kwedi. * Di si me̱nde̱ jese̱le̱ ná mińakisan ma bane̱ mi bole ná di kwe̱me̱ bete̱sedi ba Bibe̱l ba jowe̱ le bosangi.​—Bebolo 5:29.

11. Nje be̱ la bosangi o bedangwedi di mapulano̱ kwala e, ońola nje pe̱ yeno̱ mweńa ná di be̱ bosangi o di tongo e?

¹¹ Bosangi o bedangwedi. Be̱ la bosangi o bedangwedi di mabaise̱ ná di bange pat’a musonje ye̱se̱. (Langa Efeso 5:5.) Ye mweńa ná di be̱ bosangi o bedangwedi. Ka nje te̱ di malano̱ je̱ne̱ o jokwa di bupe̱ la nin kalati, ná di je o ndol’a Loba, e mapula ná di ‘ńe musonje mīla!’ Ba ba mawite̱ musonje nde ba banga jate̱le̱ “ba si me̱nde̱ sangwa janea la Loba.” (1 Korinto 6:9, 10, 18) O miso̱ ma Loba, i ńai a bato ye o muso̱ngi ma “bańakaka.” Ba si we̱ te̱ ná ba be̱ bosangi o bedangwedi, “labu dongo di me̱nde̱ nde be̱ . . . kwed’a mbusa.”​—Bebīsedi 21:8.

12, 13. Njika mulatako mwe oteten a mo̱nge̱le̱ na beboledi e, na ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di be̱ bosangi o mo̱nge̱le̱ e?

 ¹² Bosangi o mo̱nge̱le̱. Mo̱nge̱le̱ ma matute̱le̱ o bola. Jese̱le̱ te̱ bobe bo sikime̱ye̱ biso̱ o mo̱nge̱le̱ na o mulema, pomane̱ to̱ jindea je ná di bola nje e si sangi. (Mateo 5:28; 15:18-20) Nde jo̱nge̱le̱ te̱ mambo me ko̱nji, bosangi, nika ńe ná e tute̱le̱ biso̱ o tika be̱ne̱ bedangwedi be bosangi. (Langa Filipi 4:8.) Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ bosangi o mo̱nge̱le̱ e? Lambo diwo̱ la jombwea le nde ná, di bange to̱ njika pat’a longe̱le̱ la ńolo le ná di kwese̱ mo̱nge̱le̱ masu mbindo. * Omo̱ń a nika, je ná di be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ me bosangi tongwea na jokwa l’Eyal’a Loba ponda te̱.​—Myenge 19:9, 10.

¹³ Ná di tike ja o ndol’a Loba, ye mweńa ná di be̱ bosangi o mudī, o bedangwedi, na o mo̱nge̱le̱. Man matongo ma bosangi ma kwalabe̱ o mususu o mokwa mape̱pe̱ ma nin kalati. Jombweye tatan tongo di londe̱ mane̱i​—bosangi o ńolo.

14. Ońola nje bosangi o ńolo bo titino̱ buka te̱ lambo di mombweye̱ moto mo̱me̱ne̱ e?

¹⁴ Bosangi o ńolo bo mapula nde kwala be̱ la bosangi o ńolo na o nje ye̱se̱ e dinge̱le̱ biso̱. Mo̱, ni ńai a bosangi ńe nde lambo di mombweye̱ moto mo̱me̱ne̱, bane̱ ba s’angame̱nno̱ jombwea e? Nika e titi ná e be̱ mbale̱ ońola baboledi ba Yehova. Ka nje te̱ di kwalino̱, bosangi basu ba ńolo bwe mweńa o miso̱ ma Yehova seto̱ buka te̱ ońolana bwe biso̱ muse̱ṅ, nde ońolana bo masesa mo̱. Dutea te̱ o eyembilan e bolabe̱ o bebotedi. Je̱ne̱ la muna ńe mbindo na diyuke ponda ye̱se̱ di mabola wa o baise̱ na wame̱ne̱ ba nja ba yai mo̱. E titi mbale e? Di si me̱nde̱ pula ná lambo to̱ diwo̱ jombwea je̱ne̱ne̱ lasu to̱so̱ mbad’asu ńa longe̱ di waneye Sango asu ńe o mo̱ń misan, to̱so̱ ná di takise̱ myango ma bwam di malangwano̱. Eyal’a Loba e makwala ná: “Di titi to̱  moto eso̱njisan, ná ebol’asu e si sabe̱; nde di malee̱le̱ nde biso̱me̱ne̱ o mambo me̱se̱ ka baboledi ba Loba.” (2 Korinto 6:3, 4) Ne̱ni so̱ jeno̱ ná di be̱ bosangi o ńolo e?

15, 16. Nje ko̱lo̱ngo̱ne̱ la dibongo la ńolo la bwam di mabaise̱no̱ e, ne̱ni pe̱ mbo̱t’asu yangame̱nno̱ be̱ e?

¹⁵ Dibongo la ńol’asu na je̱ne̱ne̱ lasu. To̱ná bede̱mo ba yabane̱ na bete̱medi ba longe̱ beno̱ diwengisan o ekombo te̱, je ná di so̱ so̱pi na madiba o jo̱ke̱le̱ buńa te̱ ná di be̱ mbaki ná biso̱ na bana basu je bosangi. Ko̱lo̱ngo̱ne̱ la dibongo la ńolo la bwam di mabaise̱ ná joe mā na so̱pi na madiba oboso ná di mada to̱so̱ tapa da, ombusa biso̱ wa o ndabo a mbusa, ke̱ jo̱kise̱ muna to̱so̱ di wengisane̱ mo̱ ekube̱. Joa la mā na so̱pi na madiba di meka maboa na sunga pe̱ malonge̱. Le ná leka ná no̱ki i mabole̱ maboa i si lańa, nika e mongwane̱ ná bato ba si boa maboa ma mukubwako. O bekombo owe̱ni milongi mi si be̱nno̱ ndabo a mbusa i matombise̱ mbindo o  muko̱ṅ, ekukudu ye ná e bolane̱ o kudumane̱ mbindo, kapo̱ na nje te̱ e tano̱ o Israel ńa kwaṅ.​—Ndimbisedi 23:12, 13.

¹⁶ E mapula ná mbo̱t’asu pe̱ yoeye ponda ye̱se̱ ná i be̱ bosangi, ye̱ne̱ne̱ pe̱ bwam. Mbo̱t’a Kriste̱n i titi eto̱m o be̱ diye̱ to̱so̱ i busi peńa, nde yangame̱ne̱ be̱ ne̱te̱, bosangi, na ńai ni malee̱le̱ jalea la ńolo. (Langa 1 Timoteo 2:9, 10.) To̱ di be̱ nde o to̱ njika wuma, di mapula ná je̱ne̱ne̱ lasu di bole “ná belēdi ba Loba, Musunged’asu, be kuse edube.”​—Tito 2:10.

17. Ońola nje ndabo asu na nje ye̱se̱ ye yasu bangame̱nno̱ be̱ bosangi na ne̱te̱ e?

¹⁷ Ndabo asu na nje ye̱se̱ ye yasu. Ndabo asu ńe ná e si be̱ ńa tobotobo to̱so̱ ńa m’bwaṅ, nde ńangame̱n be̱ bosangi na ne̱te̱ bupisane̱ ngud’asu. Mulemlem pe̱, yete̱na di be̱n mutoa to̱so̱ elongisan a ndiyo epe̱pe̱ di mabolane̱no̱ ońola ndongame̱n na dikalo, je ná di bola me̱se̱ ná e be̱ bosangi oteten na o eboko. Di si dimbea ná bolongi bwe bosangi nikame̱ne̱ pe̱ na nje ye̱se̱ di be̱nno̱ ba mabola mboṅ jombwea Loba di mowe̱no̱. Omo̱ń a me̱se̱, di mokwe̱le̱ bato ná Yehova e nde Loba la bosangi, ná a me̱nde̱ “ńamse̱ . . . ba ba mańamse̱ wase,” na ná son a ponda, Janea lao di me̱nde̱ timbise̱le̱ wase, wum’asu ya boja, paradisi. (Bebīsedi 11:18; Lukas 23:43, NW) Na mbale̱, di mapula ná je̱ne̱ne̱ la ndabo asu na nje ye̱se̱ di be̱nno̱ ba lee̱le̱ bape̱pe̱ ná to̱ e be̱ nde tatanu di mokwa be̱ne̱ bede̱mo ba bosangi be me̱nde̱ be̱ o was’a peńa ni mapo̱.

18. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ edube ońola Ndabo asu ńa Janea e?

¹⁸ Epol’asu ya jowe̱. Ndolo di to̱ndino̱ Yehova e matute̱le̱ biso̱ o lee̱le̱ edube ońola Ndabo asu ńa Janea, wum’a jowe̱ la mbale̱. Di mapula ná bapeńa ba mapo̱ be̱ne̱ ná wum’asu ya jowe̱ ye bosangi. Bosangi na dibongo ba mapula ponda te̱ o bola ná wuma i tike be̱ mpesa. Di malee̱le̱ edube ońola Ndabo asu ńa Janea tongwea na bola nje jeno̱ ná di we̱le̱ ná e tike be̱ bosangi. Nika ńe edube ende̱ne̱ o bola pond’asu o jongwane̱ o we̱le̱ bosangi nikame̱ne̱ pe̱ na o ‘po̱ngise̱ na jouse̱’ epol’asu ya jowe̱. (2 Myango 34:10) Mulemlem ma  bete̱sedi nde di mabupe̱no̱ ke̱ di ko̱to̱me̱ o Ndabo a Jako̱to̱ne̱ to̱so̱ wuma ipe̱pe̱ ońola mako̱to̱ne̱ masadi na mande̱ne̱.

19. Ná ńol’asu e be̱ bosangi, nje jangame̱nno̱ banga e, ne̱ni pe̱ Bibe̱l e mongwane̱no̱ biso̱ o bola nika e?

¹⁹ Ná ńol’asu e be̱ bosangi, jangame̱ne̱ banga bede̱mo na beboledi ba mbindo, kana ńo̱ la tako, sika, banga, bolane̱ la belam ba ngińa buka dime̱ne̱, bolane̱ esibe̱ wonj’a do̱kita myanga mi matimbise̱le̱ moto mukom to̱so̱ mi mapambilane̱ bo̱ngo̱. Bibe̱l e si matuba mina ma bede̱mo na beboledi ba mbindo na ba ńakaka bena be o nin we̱nge̱, nde e be̱n bete̱sedi be ná bongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea ma mambo. Kana di bino̱ ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ ma mambo, ndolo di be̱ne̱nno̱ mo̱ e matute̱le̱ biso̱ o bola mambo ńai ni do̱lisane̱ mo̱. Jombweye bete̱sedi ba Bibe̱l betanu.

20, 21. Njika pat’a beboledi Yehova a mapulano̱ ná di bange e, njika njo̱m a bwam pe̱ di be̱nno̱ o bola nika e?

²⁰ “A bandolo kana di be̱nno̱ . . . ninka makaki, di sangise̱ mbindo asu ńe̱se̱ ń’eyobo na ńa mudī, na londise̱ bosangi mbom o bo̱ngo̱ ba Loba.” (2 Korinto 7:1) Yehova a mapula ná di bange bede̱mo be makwese̱ ńol’asu na mo̱nge̱le̱ masu mbindo, na ńamse̱ pe̱ ebe̱yed’asu. Jangame̱n so̱ banga bede̱mo be biane̱ ka be matakise̱ ja la bwam la ńolo na la mo̱nge̱le̱.

²¹ Bibe̱l e mabola biso̱ njo̱m a bwam ńa “sangise̱ mbindo asu ńe̱se̱.” Maka ná 2 Korinto 7:1 e mabotea nde na kwala ná: “kana di be̱nno̱ . . . ninka makaki.” Njika makaki so̱ e? Ka nje te̱ e kwalabe̱no̱ o bepasi be se̱le̱, Yehova a kakane̱ ná: “Na me̱nde̱ kasa bińo̱, na me̱nde̱ be̱ bińo̱ Sango.” (2 Korinto 6:17, 18) Dutea te̱: Yehova a kakane̱ o we̱le̱ wa owas’a betatedi bao na to̱ndo̱ wa ka ne̱ni te̱ sango a mato̱ndo̱no̱ mun’ao ńa muto to̱ ńa mome. Yehova a me̱nde̱ nde londise̱ man makaki buka  te̱ yete̱na o bangi mbindo “ń’eyobo na ńa mudī.” Njik’elemā so̱ nika e me̱nde̱no̱ be̱, ke̱ wese̱le̱ ná ede̱mo to̱so̱ eboled’a ńakaka e sambise̱ wa nika tik’a mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova!

22-25. Njika bete̱sedi ba Bibe̱l be ná bongwane̱ biso̱ o banga bede̱mo na beboledi ba mbindo e?

²² “To̱ndo̱ Sango Loba lo̱ngo̱ na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na mudī mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ le̱se̱.” (Mateo 22:37) Yesu a kwali ná ben byanedi nde be kolo buka be̱se̱. (Mateo 22:38) Yehova a be̱n bwam o kusane̱ biso̱ ninka ndolo. Ná di to̱nde mo̱ na mulema masu mwe̱se̱, na mudī masu mwe̱se̱ na jo̱nge̱le̱ lasu le̱se̱, e mapula ná di bange beboledi be ná be wutise̱ mińa ma longe̱ lasu to̱so̱ ngud’a dutea Loba a bolino̱ biso̱.

²³ “[Yehova] nde a mabole̱ be̱se̱ longe̱ na we̱i na mambo me̱se̱.” (Bebolo 17:24, 25) Longe̱ le nde jabea la Loba. Di to̱ndi Mubole̱-Longe̱, ońola nika di mapula lee̱le̱ edube ońola di jabea. Di mabanga to̱ njika bede̱mo to̱so̱ beboledi be ná be takise̱ ja lasu la bwam, ońolana di memba ná ninka beboledi be si malee̱le̱ edube ońola jabea la longe̱.​—Myenge 36:10.

²⁴ “To̱ndo̱ munaso̱ngo̱ ka wame̱ne̱.” (Mateo 22:39) Bede̱mo na beboledi ba mbindo be si matakise̱ buka te̱ mubole̱ mo̱ nde na be̱se̱ pe̱ ba dinge̱le̱ mo̱. K’eyembilan, duta la itutu muńo̱ sika a mabusise̱no̱ le ná di bolane̱ nu nu si mańo̱ sika bobe. Moto nu mabolane̱ ba ba dinge̱le̱ mo̱ bobe e nde o kwe̱me̱ mbend’a Loba ni mabaise̱ ná di to̱nde munasango asu. Nika e mabonde̱ pe̱ nde ná ndolo a to̱ndino̱ Loba ńe nde ńa lobango.​—1 Yohane 4:20, 21.

²⁵ “Bola babo̱ bo̱nge̱le̱ ná ba sibise̱ babo̱me̱ne̱ owas’a manea ma be̱n doi, ba sengane̱.” (Tito 3:1) O jita la bekombo, jalea na bolane̱ la banga o mbadi ni mate̱nge̱ne̱ mbenda le bobe. Kriste̱n a mbale̱, i si malea to̱so̱ bolane̱ banga o ńai ńe mbenda.​—Roma 13:1.

26. (a) Nje jangame̱nno̱ bola ná di je o ndol’a Loba e? (b) Ońola nje be̱ la bosangi o miso̱ ma Loba leno̱ mbad’a longe̱ ńa bwam ni buki ye̱se̱ e?

 ²⁶ Ná di je o ndol’a Loba, jangame̱n o be̱ bosangi, seto̱ o tongo diwo̱ to̱so̱ maba, nde o matongo me̱se̱. Ye ná e be̱ ndutu o jese̱le̱ na banga bede̱mo na beboledi ba mbindo, nde nika ńe ná e we̱le̱ bolane̱. * Na mbale̱, mbad’a longe̱ ńa bwam ni buki ni e titi, ońolana Yehova a mokwe̱le̱ nde biso̱ ponda ye̱se̱ ońola bwam basu. (Langa Yesaya 48:17.) Lambo le mweńa buka me̱se̱ le nde ná, be̱ la bosangi le ná di wanea biso̱ mutam mu mawe̱ na bia la ná di mawanea Loba di to̱ndino̱ esese, na ná tongwea na nika di maja o ndol’ao.