1. Njika lambo la mweńa Yesu a to̱pino̱ o bulu bao bosukan o wase ka mot’a benama e?

O BULU bao bosukan o wase ka mot’a benama, Yesu a lee̱le̱ ná a ta ombwea kie̱le̱ ni maye̱ ńa bwam ńa bokwedi bao. A kane̱ jombwea nika, a kwalane̱ Sango ná: “Na si maso̱so̱me̱ye̱ ná o sumwe babo̱ o wase, nde ná o tate babo̱ ońola [“ńabobe,” NW.] Ba titi ba wase, kana mba pe̱ na titino̱ ńa wase.” (Yohane 17:15, 16) O nin njako ao, Yesu a lee̱le̱ ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ a tano̱ a be̱ne̱ne̱ bokwedi bao nikame̱ne̱ pe̱ na mweńa ma byala bao a se̱le̱no̱ kwalisane̱ bō̱ babu bo bulu, mo̱ ná: ‘Lo titi ba wase.’ (Yohane 15:19) Nika e ta Yesu lambo la mweńa jita ná bokwedi bao ba pande na wase!

2. Nje ye “wase” Yesu a to̱pedino̱ e?

² “Wase” Yesu a to̱pedino̱ e mapula nde kwala bato ba benama be̱se̱ ba pandi etum na Loba, ba madiabe̱le̱ na Satan, ba londi na mukubo, na ebe̱yed’a kumba e mawe̱ na mo̱. (Yohane 14:30; Efeso 2:2; 1 Yohane 5:19) Na mbale̱, “to̱ndo̱ la [ni] wase le nde singe̱ la Loba.” (Yakobo 4:4) Ne̱ni so̱ be̱se̱ bena ba mapule̱ je̱ o ndol’a Loba beno̱ ná ba be̱ o wase nde ba panda pe̱ na mo̱ e? Di me̱nde̱ jombwea mbadi itanu: tongwea na tika be̱ jemea na Janea la Loba le owas’a Kristo na banga so̱lo̱ o politik, tongwea na te̱nge̱ne̱ mudī ma wase, tongwea na bebo̱tedi na po̱ngo̱ la mulopo ka ba be̱ne̱ mbo̱mbo̱ a iso̱n, tongwea na bwane̱ nje o be̱nno̱ muńe̱nge̱, tongwea na bo̱to̱ bewesan basu ba mudī be̱se̱.

3. (a) Ne̱ni Yesu a tano̱ e̱ne̱ bekwali ba politik o mińa mao e? (b) Ońola nje yeno̱ ná e kwalabe̱ ná, bokwedi bo̱kisabe̱ ba Yesu be nde bamuloloma e? (Bolane̱ maki me owas’a dipapa.)

³ O mulopo ma so̱lo̱ o bekwali ba politik ba mi mińa, Yesu a we̱le̱ nde mo̱me̱ne̱ o ebol’a te̱ la dikalo la Janea la Loba, janea la mo̱ń di ta langame̱n po̱, lena a tano̱ angame̱ne̱ be̱ Kiṅe̱. (Daniel 7:13, 14; Lukas 4:43; 17:20, 21) Ke̱ e oboso ba Go̱bin’a Roma Pontio Pilato, Yesu a kwali ná: “Janea lam di titi la nin wase.” (Yohane 18:36) Bokwedi bao ba jemea ba membilane̱ eyembilan ao tongwea na be̱ Kristo na Janea lao jemea, na langwea pe̱ wase jombwea di janea. (Mateo 24:14) Ńamuloloma Paulo a tili ná “Je so̱ nde bamuloloma ba Kristo.” Ka bamuloloma, “di maso̱so̱me̱ye̱ so̱ o dina la Kristo ná: Bińo̱ do̱lisane̱ na Loba!” *​—2 Korinto 5:20.

4. Ne̱ni Kriste̱n a mbale̱ ye̱se̱ i lee̱le̱no̱ ná ye Janea la Loba jemea e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso i si ta i so̱lo̱ o politik to̱ o bila.”)

⁴ Kana bamuloloma beno̱ nde bato̱pedi ba go̱bina abu o mwe̱n ekombo, ba si maso̱lise̱ babo̱me̱ne̱ o bekwali ba politik ba bekombo we̱ni ba maboleano̱; ba si mano̱ngo̱ dongo oten. Bamuloloma ba masue̱le̱ nde go̱bina a ekombo ba mato̱peano̱. Mulemlem pe̱ na bokwedi bo̱kisabe̱ ba Kristo, bena “ekombo abu ya somsom ye nde o mo̱ń.” (Filipi 3:20) Tongwea na ko̱d’abu o ebol’a dikalo la Janea, bongwane̱ lodun na lodun la “mido̱ngi mipe̱pe̱” ma Kristo o “do̱lisane̱ na Loba.” (Yohane 10:16; Mateo 25:31-40) Babo̱ pe̱ be nde bamuloloma ba mbusa ba Kristo ba masue̱le̱ bonasango ba Yesu bo̱kisabe̱. Ka dibemba diwo̱ le mulatako di masue̱le̱ Janea la Mesia, man  mabo̱to̱ mabane̱ ma si maso̱lise̱ babo̱me̱ne̱ tom o bekwali ba politik ba wase.​—Langa Yesaya 2:2-4.

5. Ne̱ni mwemba ma Kriste̱n we̱nge̱ mweno̱ diwengisan na Israel ńa Kwaṅ e, o njika mbadi pe̱ Kriste̱n i malee̱le̱no̱ di diwengisan e?

⁵ Kriste̱n a mbale̱ i titi Kristo jemea buka te̱ ońolana i  si maso̱lo̱ o bekwali ba politik. O diwengisan na Israel ńa kwaṅ ni ta ni kusane̱ Loba mundi, je nde mbia munde̱ne̱ mō̱ o wase ńe̱se̱. (Mateo 28:19; 1 Petro 2:9) So̱lise̱ la biso̱me̱ne̱ o bepepa ba politik b’ekomb’asu, di me̱nde̱ jeka biso̱ ná di si te̱ pe̱ dikalo la myango ma Janea na bokenju, di s’ambwe̱le̱ pe̱ mulatako masu ma Kriste̱n. (1 Korinto 1:10) Omo̱ń a nika, o ponda bila, di me̱nde̱ nde kumwa janane̱ bonasango asu, bena Betiledi banedino̱ biso̱ ná di to̱nde. (Yohane 13:34, 35; 1 Yohane 3:10-12) Yesu a ta so̱ a be̱ne̱ njo̱m a bwam o kwalane̱ bokwedi bao ná ba s’ana bila. Anedi pe̱ babo̱ ná ba to̱nde basingedi babu.​—Lukas 6:27; Mateo 26:52; ombwa edinge̱le̱ “ Mo̱, na mano̱ngo̱ dongo o beboledi bibe̱l e bangino̱ e?”

6. Bake̱ la longe̱ lo̱ngo̱ na Loba di madie̱le̱ wa o be̱ne̱ njika pat’a mulatako na Kaisa e?

⁶ Ka Kriste̱n a mbale̱, di bake̱ nde Loba longe̱ lasu, seto̱ mot’a benama, bebokedi ba matumba, to̱so̱ ekombo. Kalat’a 1 Korinto 6:19, 20 mo̱ ná: “Bińo̱ lo titi so̱ [“lo si be̱ne̱be̱,” NW] na bińo̱me̱ne̱, ebanja landabe̱ na mususedi munde̱ne̱.” O ni ponda bokwedi ba Yesu beno̱ o bola “Kaisa” mambo mao, nika ńe nde edube, tax, na sibise̱ la ńolo, o mune̱ múdi ba mabola ‘Loba mambo ma Loba.’ (Marko 12:17; Roma 13:1-7) Nika e mombwea jowe̱ labu, ndol’abu ńa mbale̱, na sengane̱ labu la mbale̱. Ye pe̱ te̱ ná nika e mapula, be be̱be̱ o bola longe̱ labu ońola Loba mwaned’abu.​—Lukas 4:8; 10:27; langa Bebolo 5:29; Roma 14:8.

7, 8. “Mudī ma wase” mwe nde nje e, ne̱ni pe̱ mu mudī mwe o ‘bole̱ tatan,’ mu be̱nno̱ ngudi omo̱ń a bana ba pamo e?

⁷ Mbadi nipe̱pe̱ Kriste̱n i mapandano̱ na wase ńe nde tongwea na te̱nge̱ne̱ mudī mao ma bobe. Paulo a tili ná: “Nde biso̱ di si kusi mudī ma wase, nde mudī mu mawe̱ na Loba.” (1 Korinto 2:12) A langwedi bato ba Efeso  ná: ‘Lo ta lo dangwea o pond’a kwaṅ bupane̱ . . . nin wase, kaponda mwaned’a janea la ngo̱, na mudī mwena mu mabole̱ tatan oteten a bana ba pamo.’​—Efeso 2:2, 3.

⁸ “Ngo̱” a wase, to̱so̱ mudī, mwe nde ngińa ni si me̱ne̱ne̱, ni matute̱le̱ pamo te̱nge̱ne̱ Loba, nikame̱ne̱ pe̱ na ‘bepuledi b’eyobo na bepuledi ba miso̱.’ (1 Yohane 2:16; 1 Timoteo 6:9, 10) Mun mudī mu be̱n “byanedi,” nika ná ngińa, ońolana mu malo̱ndo̱ k’asu ni titi ke̱nge̱nge̱, mwe misomba, o ponda ye̱se̱, mu malańa pe̱ ka ngo̱ ni dinge̱le̱ biso̱. Omo̱ń a nika, mwe o ‘bola tatan,’ nika ná mu be̱n ngudi omo̱ń a bato ba pamo kana mu mańakise̱no̱ o milema mabu bede̱mo Loba a si to̱ndino̱ ka, to̱ndo̱ la wame̱ne̱, kumba, mukubo, na mudī ma si to̱ndo̱ la be̱ owas’a byanedi na pamo. * O pe̱m n’esungu, mudī ma wase mu mabola ná son na son, bede̱mo ba Diabolo be ńake o milema ma bato.​—Yohane 8:44; Bebolo 13:10; 1 Yohane 3:8, 10.

9. O njika mbadi mudī ma wase mu mingeano̱ o mo̱nge̱le na o mulema masu e?

⁹ Mo̱, mudī ma wase mwena mu ya myanga o mo̱nge̱le̱ na o mulema mo̱ngo̱ e? E, nde buka te̱ yete̱na wese̱le̱ ná mu bole nika, ońolana o si jai epe̱ńe̱. (Langa Minia 4:23.) Ngiń’ao e mabotea nde lo̱ndo̱ wa na misomba, pondapo̱ tongwea na mindenge mi me̱ne̱ne̱ ka ma bwam, nde ba be̱ nde bato ba si to̱ndi Yehova. (Minia 13:20; 1 Korinto 15:33) We pe̱ ná o soa ni ngo̱ tongwea na kalat’a bobe, bedinge̱dinge̱ ba maye̱ to̱so̱ milomba ma bato̱bi dube̱ la mbale̱ o Inte̱rne̱t, longe̱le̱ la ńolo di titi ko̱nji, na maloko ma pembisan ninde̱ne̱​—e, tongwea na to̱ njika moto to̱so̱ lambo lena di matombe̱le̱ jo̱nge̱le̱ la Satan to̱so̱ ebe̱yed’ao ya mambo.

10. Ne̱ni jeno̱ ná di te̱nge̱ne̱ mudī ma wase e?

 ¹⁰ Ne̱ni jeno̱ ná di te̱nge̱ne̱ mudī ma bobe ma wase na ja o ndol’a Loba e? Buka te̱ yete̱na di bolane̱ o mususu jongwane̱ la mudī Yehova a mawaneano̱ biso̱, na baise̱ pe̱ ponda ye̱se̱ o muka mudī mao musangi. Yehova e ngińa buka Diabolo na buka was’a bobe ńe owas’a byanedi ba Satan. (1 Yohane 4:4) Ye so̱ mweńa jita ná di siseye Loba be̱be̱ o muka!

11. Ne̱ni mudī ma wase mu me̱ne̱ne̱no̱ o mbad’a bebo̱tedi e?

¹¹ Nje e malee̱le̱ mudī mu matute̱le̱ moto ye nde bebo̱tedi, po̱ngo̱ la mulopo, na bosangi. O jita la bekombo, bebo̱tedi ba bwam be ye̱usabe̱ nate̱na o dime̱ne̱ lena mubo̱le̱ bekwali o television mō̱ a timbi kwala ná, son a ponda bito ba mbamba ba si me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ mbo̱ti o bo̱to̱ i mawe̱le̱ babo̱ diwengisan na bane̱ bito. Bolangi ba ńuspepa po̱ bo makwala ná: Nate̱na ngo̱ndedi ye owas’a bodun ba dom la mbu na mitanu i ni bo̱to̱ nde o nin mbadi ni belabe̱ ná​—“ńolo ńe̱se̱ o eboko, esibe̱ iso̱n,” Mbadi nipe̱pe̱ ńe nde ńa bo̱to̱ o mbad’a budubudu ni malee̱le̱ mudī ma pamo, na ka ni si mabole̱ moto mo̱me̱ne̱ to̱ bape̱pe̱ edube.

12, 13. Njika bete̱sedi bangame̱n o die̱le̱ bebo̱tedi na po̱ngo̱ lasu la mulopo e?

¹² Ka baboledi ba Yehova, di mapula o be̱ne̱ je̱ne̱ne̱ la bwam, nika ńe nde bo̱to̱ o mbadi ńe ne̱te̱, bosangi, ko̱nji, na ńa bwam o ponda ni te̱nge̱n. O ponda ye̱se̱ je̱ne̱ne̱ lasu langame̱n lee̱le̱ ná je nde ba be̱ne̱ “mbo̱mbo̱ a iso̱n na babie̱ jaleye̱ mańolo,” na “bebolo ba bwam” bena bangame̱n moto te̱​—mome to̱so̱ muto​—be̱se̱ ba “mapuse̱le̱ ná ba dube̱ Loba.” Ye mbale̱ ná jándá lasu di titi ná je̱ne̱ne̱ na bato, nde ná ‘[di] je o ndol’a Loba.’ (1 Timoteo 2:9, 10; Yuda 21) E, di mapula ná bebo̱tedi basu be peti do̱lo̱ be be̱ nde mpesa “ma teten mu wutam . . . , mwena mo̱ nde mwe tiki oboso ba Loba.”​—1 Petro 3:3, 4.

¹³ O si dimbea ná, mbad’asu ńa bo̱to̱ na ńa po̱ngo̱ mulopo ńe ná e takise̱ ne̱ni bane̱ ba me̱ne̱no̱ jowe̱ la mbale̱. Eyal’a Grikia e tukwabe̱ ná ‘bia la jalea ńolo,’ e bolane̱ te̱ jombwea bedangwedi, e mapula nde kwala bo̱ngo̱, maladi, edube ońola besengedi ba teten na mbad’a je̱ne̱ la mambo ńa bane̱. Mpuli masu mwe so̱ nde ná je̱ne̱ ná doi la mulema la bane̱ le mweńa buka bwam di  be̱nno̱ o bo̱to̱ ka pula lasu. Omo̱ń a me̱se̱, di mapula bola Yehova na baboledi bao edube, na be̱ pe̱ ńai ni malee̱le̱ biso̱me̱ne̱ ka baboledi ba Loba, ba ‘mabole̱ me̱se̱ ońol’edub’a Loba.’​—1 Korinto 4:9; 10:31; 2 Korinto 6:3, 4; 7:1.

14. Njika myuedi jangame̱nno̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ jombwea je̱ne̱ne̱ lasu na bosangi basu e?

¹⁴ Bebo̱tedi basu, po̱ngo̱ lasu la mulopo, na bosangi be mweńa jita ke̱ di mala o dikalo to̱so̱ o ndongame̱n a Kriste̱n. Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱, je̱ne̱ne̱ lam na bosangi bam ba mabwesane̱ iso̱n e? Ba matakise̱ milema ma bane̱ e? Mo̱, na mo̱nge̱le̱ ná bwam na be̱nno̱ o bo̱to̱ ka pula lam bwe mweńa buka eto̱ti y’ebolo neno̱ ná na kusa o mwemba e?’​—Myenge 68:7; Filipi 4:5; 1 Petro 5:6.

15. Ońola nje Eyal’a Loba e si nande̱le̱no̱ mbad’a bebo̱tedi, po̱ngo̱ la mulopo, na ńa bosangi e?

¹⁵ Bibe̱l e si nande̱le̱ mbad’a bebo̱tedi, po̱ngo̱ la mulopo, na ńa bosangi Kriste̱n ńangame̱nno̱ bupe̱. Yehova a si be̱n ńo̱ngi o bangane̱ biso̱ wonja di be̱nno̱ o po̱so̱ to̱so̱ o bolane̱ so̱ṅtane̱ lasu. O diwengisan, a mapula ná di be̱ bato boú bena ba maduteye̱ bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l, na bena “ońola ko̱lo̱ngo̱ne̱ bangwe̱le̱ dibie̱ labu o jemba bwam na bobe.” (Bonahebe̱r 5:14) Omo̱ń a me̱se̱, a mapula ná ndolo e tute̱le̱ beboledi basu​—ndolo ońola Loba na  ndol’a bonasango. (Langa Marko 12:30, 31.) Oteten a mi myoyo, di be̱n ńai na ńai a bebo̱tedi na po̱ngo̱ la mulopo jeno̱ ná di po̱so̱. Nika e me̱ne̱ne̱ o ńai na ńai a bebo̱tedi ba mpesa ba baboledi ba Yehova o ponda mako̱to̱ne̱ o wase ńe̱se̱.

16. Ne̱ni mudī ma wase mu mate̱nge̱ne̱no̱ belēdi ba Yesu e, njika myuedi pe̱ jangame̱nno̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ e?

¹⁶ Mudī ma wase mwe mawo̱ndo̱n, mu matute̱le̱ pe̱ lodun la bato o pulise̱ mo̱ni na sango ka lambo di mawane̱ mutam. Nde Yesu a kwali ná: “Longe̱ la moto di si tingam o bema bao, to̱ a be̱ne̱ nde njoasoa.” (Lukas 12:15) Esibe̱ pula nime̱le̱ bato o to̱bo̱ babo̱me̱ne̱ na bambam, Yesu okwe̱le̱ ná longe̱ na mutam  ma mbale̱ be nde ońola ba ba ‘bi ná be tue o mudī’ na bena ba si be̱n longe̱ la bepuledi bende̱ne̱, na ba mabole̱ mambo ma mudī epol’a boso. (Mateo 5:3, NW; 6:22) Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱, na dube̱ na mbale̱ nje Yesu okwe̱le̱no̱, nga ne nde o diabe̱le̱ na “sango a lobango” e? (Yohane 8:44) Mo̱, nje byala bam, bepuledi bam, mambo me mba mweńa, na mbad’am ńa longe̱ ba malee̱le̱no̱ e?’​—Lukas 6:45; 21:34-36; 2 Yohane 6.

17. Langwa minam mō̱ ba ba si be̱n longe̱ la bepuledi bende̱ne̱ ba mabwane̱no̱ muńe̱nge̱.

¹⁷ Yesu mo̱ ná: “Dibie̱ di te̱se̱be̱ na sim na bebolo bao.” (Mateo 11:19) Jombweye te̱ minam mō̱ ba ba si be̱n longe̱ la bepuledi bende̱ne̱ ba mabwane̱no̱ muńe̱nge̱. Ba makusa lo̱ko̱mea la mbale̱ o ebol’a Janea. (Mateo 11:29, 30) Nika e mabola ná ba sambe mutaka mu s’angame̱n, na ndut’a mulema. (Langa 1 Timoteo 6:9, 10.) Kana ba mabwane̱no̱ i son ba be̱nno̱ muńe̱nge̱, nika e mabola ná ba petane̱ ponda ońola ndabo abu ńa mbia na bonasango abu be Kriste̱n. Be so̱ ná ba ko̱ iyo̱ na tum! (Mulangwedi 5:12) Ba bi njika muńe̱nge̱ munde̱ne̱ bola leno̱, ba mabola nika o to̱ njika mbadi ba we̱lino̱. (Bebolo 20:35) Ba be̱n “dipita njoasoa” na musango ma mulema na mutam. (Roma 15:13; Mateo 6:31, 32) Min minam mi si be̱n mususedi!

18. Ne̱ni Bibe̱l e mato̱peano̱ jombwea musinged’asu e, misomba mao, na pat’a “ewe̱nji” di be̱nno̱ e?

¹⁸ Ba ba jai o ndol’a Loba ba be̱n betatedi ba mudī te̱nge̱ne̱ Satan, nu mapule̱ o jeke̱ Kriste̱n, seto̱ buka te̱ ná i be̱ muńe̱nge̱, nde na ná i kuse longe̱ la bwindea. (1 Petro 5:8) Paulo mo̱ ná: “Di si be̱n o janane̱ eyobo na maya, nde manea na ngińa na banedi ba nin was’a mwititi na midī ma bobe me o mo̱ń.” (Efeso 6:12) Eyal’a “janane̱”  e mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná ewe̱nj’asu e titi ka ya bane̱ bila na ngadi, moto te̱ a te̱me̱ o mao múdi, nde ye nde ya mā ka ewe̱nj’a bane̱ besua. O mbata nika, byala ná “manea,” “ngińa,” na “banedi ba nin wase” be mapula nde kwala ná midī ma bobe mi si mako̱ biso̱ ńolo o mbangisan, nde na m’boṅsan.

19. Langwa nje bewesan ba mudī ba Kriste̱n beno̱.

¹⁹ To̱ na nika mot’a benama a be̱nno̱ bo̱bo̱ na wuma ngud’ao e masuweano̱, je ná di buka. Ne̱ni e? Tongwea na bo̱to̱ “bewesan ba Loba” be̱se̱. (Efeso 6:13) Kalat’a Efeso 6:14-18 e makwala jombwea be bewesan ná: “Bińo̱ te̱me̱ so̱, lo bomeye mbale̱ o bedue, lo bo̱te ngut’a bwanga ńa te̱me̱ la sim, myende mańu mi bo̱tisabe̱ makwasi ma langwa la myango ma bwam ma musango. Nde omo̱ń a man me̱se̱ no̱ngo̱ ngub’a dube̱ ńena lo mawe̱le̱no̱ dimsane̱ nke̱ti ma wea ma ńabobe; lo no̱ngo̱ mbidi [to̱so̱, dipita] ma jongise̱ na po̱ a mudī ńena ńe nde eyal’a Loba; lo bola ńai na ńai a mika na wana beso̱so̱medi ponda ye̱se̱ o mudī.”

20. Ne̱ni bete̱medi basu beno̱ diwengisan na ba sonj’a bila ńa mbale̱ e?

²⁰ Kana be mawano̱ nde na Loba, be bewesan ba bila ba mudī be si me̱nde̱ sambwe̱le̱ biso̱, yete̱na di bo̱ti mo̱ o ponda ye̱se̱. O diwengisan na sonj’a bila i yo̱ki be̱ne̱ ponda bwaba ńa wumse̱ la bila, Kriste̱n ye nde oteten a ewe̱nj’a kwedi na longe̱ e si me̱nde̱ be̱ne̱ wumse̱ natē̱ Loba a ńamse̱ was’a Satan, na we̱le̱ pe̱ midī ma bobe me̱se̱ o ekukud’a njiba. (Bebīsedi 12:17; 20:1-3) Ońola nika o si wo̱lo̱ janane̱ bo̱bo̱ to̱so̱ bepuledi ba bobe, ońolana biso̱ be̱se̱ jangame̱n o “tuse̱” biso̱me̱ne̱ ná di tike be̱ Yehova jemea. (1 Korinto 9:27) Na mbale̱, o ponda di titino̱ oteten a ewe̱nji nde jangame̱nno̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ myuedi!

21. Ne̱ni jeno̱ ná di buka o ewe̱nj’asu ya mudī e?

²¹ Omo̱ń a nika, di titi ná di buka na ngud’asu ńa  biso̱me̱ne̱. Paulo a kiki mweńa ma kane̱ Yehova “ponda ye̱se̱ o mudī.” O mulemlem ma ponda, jangame̱n o sengane̱ Yehova tongwea na jokwa l’Eyal’ao na be̱ mulatako na mwenj’asu ńa “bila” te̱ o to̱ njika ponda, ońolana di titi muso̱lo̱ki o yen ewe̱nji! (Filemon 2; Bonahebe̱r 10:24, 25) Ba bena be jemea o man matongo me̱se̱ ba me̱nde̱ buka, nde ba we̱le̱ pe̱ bola moto te̱ bolangi o mbadi ńoú ońola dube̱ labu yete̱na e mapula.

22, 23. (a) Ońola nje jangame̱nno̱ le̱le̱me̱ ponda ye̱se̱ o bola bolangi ba dube̱ lasu e, njika myuedi pe̱ jangame̱nno̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ e? (b) Njika to̱ti di malano̱ kwalea o jokwa di bupe̱ e?

²² ‘Kana lo titino̱ ba wase,’ e kwali Yesu, ‘wase e singe̱ bińo̱.’ (Yohane 15:19) Kriste̱n yangame̱n so̱ le̱le̱me̱ ponda ye̱se̱ o bola bolangi ba dube̱ labu, nde na sibise̱ la ńolo, na pī. (Langa 1 Petro 3:15.) Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱, na maso̱ṅtane̱ ońola nje ponda iwo̱ Mboṅ a Yehova i mabolano̱ mambo diwengisan na bane̱ e? O ponda e mapulano̱ ná na bole mambo diwengisan na bane̱, mo̱, ne mbaki ná nje Bibe̱l na mūt’a jemea ba makwalano̱ e te̱nge̱n e? (Mateo 24:45; Yohane 17:17) E po̱i pe̱ te̱ ná na bole nje e te̱nge̱n o miso̱ ma Yehova, mo̱ na boṅsane̱ nde buka te̱ o bola nje ye diwengisan na bane̱, nga ne pe̱ muńe̱nge̱ o bola nika e?’​—Myenge 34:3; Mateo 10:32, 33.

²³ Nde, ponda iwo̱ ńo̱ng’asu ńa panda na wase e yo̱ki we̱le̱be̱ o kekise̱ o mbad’a misomba. K’eyembilan, ka nje te̱ di kwalino̱ o bebotedi ba jokwa, Diabolo a makeka o lo̱ndo̱ baboledi ba Yehova o wase tongwea na mbad’a longe̱le̱ la ńolo ya nin wase. Ne̱ni jeno̱ ná di po̱so̱ longe̱le̱ la ńolo le ko̱nji lena di makwangwe̱le̱ biso̱ ńolo, nde di tika pe̱ be̱ne̱ doi la mulema di sangi e? Di mala kwalea ońola di to̱ti o jokwa di bupe̱.