1, 2. Ne̱ni Yehova a masengano̱ ke̱ di mawe̱ na ngińa o be̱ mbale̱ e?

MUN’A mome mō̱ e o wa o esukulu, na mo̱ a po̱ndo̱ po̱sa ni londi na mo̱ni. Nje a me̱nde̱no̱ bola e? E ná a kombe̱ mo̱. Nde o mulopo ma bola nika, a timbise̱le̱ nde mo̱ mube̱ne̱ mo̱. Ponda ńango a sengino̱ nje a bolino̱, a bwane̱ mun’ao muńe̱nge̱ jita.

² Bayedi jita be muńe̱nge̱ ke̱ bana babu be mbale̱. Sango asu ńe o mo̱ń Yehova, e nde “Loba la mbale̱,” e pe̱ muńe̱nge̱ ke̱ je mbale̱. (Myenge 31:6) Di mapula bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱ na “dangwa bwam o mambo me̱se̱.” (Bonahebe̱r 13:18) Jombweye te̱ matongo ma longe̱ mane̱i yeno̱ ná e be̱ ndutu o be̱ mbale̱. Ombusa nika, di me̱nde̱ pe̱ jombwea minam mō̱ di matombwane̱no̱ ke̱ di we̱li be̱ mbale̱.

3-5. (a) Ne̱ni jeno̱ ná di wo̱ndo̱ biso̱me̱ne̱ e? (b) Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ mbale̱ na biso̱me̱ne̱ e?

³ Ná di be̱ mbale̱ na bane̱, jangame̱n se̱le̱ be̱ mbale̱ na biso̱me̱ne̱. Nika e si wam ponda ye̱se̱.  O ebwe’a mbu yaboso, bonasango ba mwemba ma Laodikea ba ta ba wo̱ndo̱ babo̱me̱ne̱ ebanja ba ta bo̱nge̱le̱ ná ba do̱lisan Loba, nde ke̱ seto̱ nika. (Bebīsedi 3:17) Biso̱ pe̱ je ná di wo̱ndo̱ biso̱me̱ne̱ jombwea pat’a moto jeno̱ na mbale̱.

⁴ Mokwedi Yakobo a kwali ná: “Moto a mo̱nge̱le̱ te̱ ná a dube̱ Loba, nde a s’embe̱ eyem’ao, a wo̱ndo̱ nde mulema mao, ke̱ dube̱ lao la Loba le nde ewolo.” (Yakobo 1:26) Je ná di wo̱ndo̱ biso̱me̱ne̱ yete̱na jo̱nge̱le̱ ná kana di mabolano̱ mambo ma bwam, Loba a si mombwea nga di be̱n byala ba njongi, ba make̱ko to̱ ba mpoṅ. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ ná di si wo̱ndo̱ biso̱me̱ne̱ e?

⁵ Ponda di mombwano̱ je̱ne̱, di me̱ne̱ nde nje e me̱ne̱ne̱ na miso̱. Ponda di malangano̱ Bibe̱l, je ná je̱ne̱ nje jeno̱ oteten. Bibe̱l ńe ná ńongwane̱ biso̱ o bia ngiń’asu na bo̱bo̱ lasu. Di mokwa njika mawengisan jangame̱nno̱ wana o mbad’asu ńa dutea, ńa bola, na ńa to̱po̱. (Langa Yakobo 1:23-25.) Nde jo̱nge̱le̱ te̱ ná di si be̱n bo̱bo̱ to̱ diwo̱, di si me̱nde̱ wana mawengisan ma mapule̱. Jangame̱n so̱ bolane̱ Bibe̱l o wase̱le̱ biso̱me̱ne̱ na mbale̱. (Madoi ma mbembe 3:40; Hagai 1:5) Muka pe̱ mwe ná mongwane̱ biso̱ o bia nja jeno̱ na mbale̱. Je ná di baise̱ Yehova ná a wase̱le̱ biso̱, ongwane̱ pe̱ biso̱ o je̱ne̱ bo̱bo̱ lasu ná di we̱le̱ po̱ngulane̱ mo̱. (Myenge 139:23, 24) Di si madimbea ná “Yehova a malanga babobe minaka, nde e ba be mbale̱ tik’a diko̱m.”​—Minia 3:32.

6. Ońola nje mome na muto bangame̱nno̱ be̱ mbale̱ mō̱ na nune̱ e?

⁶ Be̱ la mbale̱ le mweńa jita oteten a ndabo a mbia. Yete̱na mome na muto be mbale̱ mō̱ na nune̱, ba mabe̱ mbo̱le̱, ba lakisane̱ pe̱ mō̱ na nune̱. Si be̱ la mbale̱ oteten a diba di me̱ne̱ne̱ o mbadi jita. K’eyembilan, mome nu bai to̱ muto nu babe̱ e ná a botea yengea moto nupe̱pe̱, jombwa bedinge̱dinge̱ ba mbamba, to̱ be̱ne̱ mulatako o diwuta na moto nupe̱pe̱. Maka nje mulo̱ngedi a kwalino̱: “Na si majane̱ bato ba lobango wuma iwo̱, to̱ lata na bato ba  misomba.” (Myenge 26:4) Be̱ne̱ la mo̱nge̱le̱ ma titi ko̱nji ońola moto nupe̱pe̱ le nde mbadi po̱ ńa si be̱ la mbale̱ na munj’ango̱ to̱ mom’ango̱; nika ńe ná e takise̱ diba lo̱ngo̱.

7, 8. Ne̱ni weno̱ ná o bolane̱ Bibe̱l o lee̱ bana mweńa ma be̱ mbale̱ e?

⁷ Bana pe̱ bangame̱n jokwa mweńa ma be̱ mbale̱. Bayedi be ná ba bolane̱ Bibe̱l o lee̱ babo̱ nika. Bibe̱l e be̱n byembilan ba bato bena ba si ta mbale̱: Akan nu timbi mot’a jiba, Gehasi nu wo̱ndi ná a kuse mo̱ni, na Yuda nu ta ńiba mo̱ni, ńandise̱ pe̱ Yesu ombusa ponda ońola mwalalo ma bepasi ba silba.​—Yosua 6:17-19; 7:11-25; 2 Kiṅe̱ 5:14-16, 20-27; Mateo 26:14, 15; Yohane 12:6.

⁸ Bibe̱l e be̱n pe̱ jita la byembilan ba bwam ba bato bena ba ta mbale̱: Yakob ńena ńome̱le̱ bana bao ná ba timbane̱ mo̱ni mwena ba so̱ino̱, Yefta na mun’ao ńa muto bena ba londise̱ kakane̱ di bolabe̱ Loba, na Yesu nu ta mbale̱ nate̱na o bete̱medi ba ndutu. (Bebotedi 43:12; Bakaisedi 11:30-40; Yohane 18:3-11) Be byembilan be ná bongwane̱ bana o so̱ṅtane̱ mweńa ma be̱ mbale̱.

9. Bayedi be te̱ mbale̱, ne̱ni nika ńeno̱ ná ńongwane̱ bana babu e?

⁹ Bayedi be ná bokwa na ben bete̱sedi ba Bibe̱l ba mweńa ná: “Wa nu malee̱ so̱ bape̱pe̱, o si malee̱ wame̱ne̱ e? Wa o malangwa ná ba s’iba, nde wiba e?” (Roma 2:21) Bana ba bi ke̱ bayedi babu ba makwala lambo diwo̱ nde ba bola nde dipe̱pe̱. Di langwedi te̱ bana basu ná ba be̱ mbale̱ nde biso̱me̱ne̱ di si be̱ mbale̱, nika ńe ná e takise̱ babo̱. Bana be̱n te̱ ná bayedi babu ba mawo̱ndo̱, to̱ e be̱ nde ońola  mambo masadi, babo̱ pe̱ ba me̱nde̱ nde sukane̱ bola mulemlem. (Langa Lukas 16:10.) O mune̱ mudi, bana be̱n te̱ ná bayedi babu be mbale̱, nika ńe ná e bola ná babo̱ pe̱ bā te̱ bayedi, bana babu ba lakisane̱ babo̱.​—Minia 22:6; Efeso 6:4.

10. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbale̱ ke̱ di makwala na bonasango na bonańango asu e?

¹⁰ Jangame̱n pe̱ be̱ mbale̱ na bonasango na bonańango asu. Ekwal’a buńa te̱ ye ná e pomane̱ timba eto̱pe̱to̱pe̱ to̱ minda. Di to̱pi te̱ lambo lena di sengino̱, esibe̱ be̱ mbaki ná le mbale̱, je ná di camane̱ mpoṅ. Ye so̱ muse̱ṅ jita ná di ‘yue̱le̱ eyem’asu.’ (Minia 10:19) Be̱ la mbale̱ di si mapula kwala ná jangame̱n to̱po̱ nje ye̱se̱ di mo̱nge̱le̱no̱, di bino̱, to̱ di sengino̱. To̱ e be̱ nde ná nje jeno̱ o pula kwala ye mbale̱, ye ná e be̱ ná nika e si mombwea biso̱, to̱ ná nika e titi muse̱ṅ to̱ bwam o kwala. (1 Tesalonika 4:11) Bato bō̱ bena ba be̱n byala ba njongi ba mapula sunga ńolo na kwala ná: “Na lango nde mbale̱ buka te̱.” Nde biso̱ baboledi ba Yehova, byala basu bangame̱n nde be̱ bwam na muyao ponda ye̱se̱.​—Langa Kolose 4:6.

11, 12. (a) Ne̱ni moto ńena nu boli bobe eno̱ ná a bola ná mambo ma bate be̱ bobe yete̱na a si lango mbale̱ e? (b) Njika myuedi mō̱ jeno̱ ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ e? (c) Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbale̱ na bebokedi ba Yehova e?

¹¹ Yehova a boli batudu m’bē̱ ma jongwane̱ mwemba. Batudu be ná bongwane̱ biso̱ na bo̱bise̱ la ńolo yete̱na je mbale̱ na babo̱. Ońola nje e? O maboa te̱ nde wala je̱ne̱ do̱kita ná ongwane̱ wa, mo̱ o mawutane̱ mo̱ mambo mō̱ ma mombweye̱  diboa lo̱ngo̱ e? O boli te̱ nika, ne̱ni eno̱ ná ongwane̱ wa e? Mulemlem pe̱, di boli te̱ bobe bonde̱ne̱, di s’angame̱n wuta mo̱. Jangame̱n nde je̱ne̱ batudu, di langwea pe̱ babo̱ mbale̱ ńe̱se̱. (Myenge 12:3; Bebolo 5:1-11) Jombweye pe̱ bete̱medi bepe̱pe̱: Nje bola yete̱na o so̱i ná diko̱m lo̱ngo̱ di boli bobe bonde̱ne̱ e? (Levitiko 5:1) Mo̱ o makwala nde ná: “Ne te̱ diko̱m lao na mbale̱ nangame̱n wuta nje a bolino̱” e? Nga o mo̱nge̱le̱ nde ná batudu be nde wa o wanea mo̱ jongwane̱ ná a po̱ngulane̱ na jouse̱ mulatako mao na Yehova e?​—Bonahebe̱r 13:17; Yakobo 5:14, 15.

¹² Jangame̱n pe̱ be̱ mbale̱ na bebokedi ba Yehova ke̱ di matila milangi, ka bolangi b’ebol’asu ya dikalo. Je pe̱ mbale̱ ke̱ di malondise̱ dipapa o be̱ paonia to̱ ońol’ebol’a bebokedi epe̱pe̱.​—Langa Minia 6:16-19.

13. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbale̱ o bekwali ba mo̱ni na bonasango e?

¹³ Bonasango na bonańango ba s’angame̱n lata bekwali ba mo̱ni na jowe̱ labu. K’eyembilan, di si mongwa ńunga ke̱ je o Ndabo a Janea to̱ o dikalo. Di si madane̱ bonasango to̱ bonańango asu muse̱ṅ ke̱ di lati o bekwali ba mo̱ni na babo̱. Baboledi bo̱ngo̱ be te̱ Mboṅ a Yehova, bola babo̱ musawedi mabu o ponda ni te̱nge̱n, muso̱ngi ma mo̱ni lo te̱se̱no̱, na muse̱ṅ mu te̱se̱be̱ na go̱bina. Mu muse̱ṅ mwe ná mu be̱ ekotedi ońola diboa to̱ mawumse̱ ma be̱n musawedi. (1 Timoteo 5:18; Yakobo 5:1-4) We pe̱ te̱ muboledi omboa Mboṅ a Yehova po̱, o s’engane̱ mo̱ ná ńombweye wa tobotobo. (Efeso 6:5-8) Bola ebolo yena ońol’ao nde ba masaweano̱ wa, na o ponda ni te̱se̱be̱ ońola nika.​—2 Tesalonika 3:10.

14. Nje kriste̱n yangame̱nno̱ bola obiana i malata o ekwal’a mo̱ni e?

 ¹⁴ Nje bola yete̱na di lati na munasango to̱ munańango o ekwal’a mo̱ni e? Nika ńe ná e be̱ lata la mo̱ni ońola ńunga to̱ ebale̱. O bete̱medi ka ben, di be̱n bete̱sedi ba Bibe̱l bō̱ bena be mweńa jita: Tila mambo me̱se̱ o mapapa! Muto̱ped’a mudī Yeremia andino̱ mōnda, a boli ná kalat’a longo iba i tilabe̱ na ná bato ba mboṅ ba sain po̱; na mo̱ a kombe̱ i kalati ibane̱ ná i be̱ ka mboṅ o mińa mi maye̱. (Yeremia 32:9-14; ombwa pe̱ Bebotedi 23:16-20.) Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná tila mambo me̱se̱ o mapapa nika ńe ná ńe̱ne̱ne̱ biana ba si lakisane̱ munasango abu. Nde o mbale̱, tila la bedomsedi be no̱ngo̱be̱ di mongwane̱ o samba si so̱ṅtane̱le̱, ndutu na diwanje̱. To̱ o bekwali ba mo̱ni, di si dimbea ná musango ma mwemba mwe mweńa buka to̱ njika ko̱ntrak a ńunga.​—1 Korinto 6:1-8; ombwa Maki ma su la kalati 30.

15. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ si be̱ la mbale̱ o ńunga e?

¹⁵ Jangame̱n be̱ mbale̱ na bato be̱se̱, nika e mombwea pe̱ ba bena ba titi Mboṅ a Yehova. Be̱ lasu la mbale̱ le Yehova mweńa. “Dime̱ne̱ di si te̱nge̱n le Yehova ńakaka, dime̱ne̱ di londi nde a do̱lisanno̱.” (Minia 11:1; 20:10, 23) O mińa ma Bibe̱l, bato ba ta ba bolane̱ mame̱ne̱ o ńunga. Nde bato ba ńunga bō̱ ba ta bibane̱ bandedi na me̱ne̱ye̱ babo̱ ńunga ńena ni si dongame̱n to̱ bola ná ba sawe buka nje e te̱nge̱n. O nin pond’asu pe̱, ka ni titi  mbale̱ e tombise̱ o ńunga. Nde ka nje te̱ Yehova a tano̱ a singe̱ ka ni titi mbale̱, a singe̱ pe̱ mo̱ we̱nge̱.

16, 17. Njika pat’a bedangwedi be titi mbale̱ jangame̱nno̱ banga e?

¹⁶ Biso̱ be̱se̱ di yo̱ki be̱ o bete̱medi be ná be bola ná di si be̱ mbale̱​—k’eyembilan, ke̱ je o wasa ebolo, londise̱ mapapa ma go̱bina to̱ po̱ngo̱ kekise̱ o esukulu. Bato jita ba mo̱nge̱le̱ ná bobe to̱ bō̱ bo titi o wo̱ndo̱, kolise̱ mambo to̱ bola malabe̱ ma si te̱nge̱n. Nik’e si mańakisane̱ biso̱. Bibe̱l e ta e bīse̱ ná o mińa misukan ma yen ebe̱yed’a mambo, bato ba me̱nde̱ be̱ “bato̱nde̱ babo̱ mo̱me̱ne̱, bato̱nde̱ mo̱ni, . . . ba si to̱ndi bwam.”​—2 Timoteo 3:1-5.

¹⁷ Ponda iwo̱, ye ná ye̱ne̱ne̱ biana bato bena ba titi mbale̱ nde ba matongwe̱le̱ o wase we̱nge̱. (Myenge 73:1-8) Kriste̱n ńe ná na e bo̱lo̱ne̱ ebol’ao, e si be̱ne̱ bekusedi, to̱ takisabe̱ o wum’ao y’ebolo ońolana ńe mbale̱. Nde e te̱nge̱n ná di lembe̱ to̱ nje nde o be̱ mbale̱. Ońola nje e?

18. Ońola nje biane̱ ka moto ńe mbale̱ leno̱ nika mweńa e?

¹⁸ Biane̱ ka moto ńe mbale̱ na ńena beno̱ ná ba lakisane̱ le tiki na pasa o nin wase. Mō̱ ńasu te̱ e ná a be̱ ni ńai a moto. (Mika 7:2) Bato bō̱ be ná ba yo̱ye̱ wa ońolana we mbale̱, ba kwala pe̱ ná we nde elemā moto. Nde bape̱pe̱ ba me̱nde̱ sesa wa ońola be̱ lo̱ngo̱ la mbale̱, ba lakisane̱ pe̱ wa. O wase ńe̱se̱, Mboṅ a Yehova i biane̱ ka bato be mbale̱. Basango b’ebolo jita ba to̱ndi bolane̱ Mboṅ a Yehova ebanja ba bi ná ye mbale̱. Ponda pe̱ baboledi bō̱ ba  pangabe̱no̱ ońola si be̱ labu la mbale̱, Mboṅ a Yehova mo̱ i si bo̱lo̱ne̱ ebol’abu.

19. Ne̱ni be̱ lo̱ngo̱ la mbale̱ di matapano̱ diko̱m lo̱ngo̱ na Yehova e?

¹⁹ Be̱ la mbale̱ o mambo me̱se̱ di me̱nde̱ bola wa doi la mulema di sangi na musango ma teten. Je ná di be̱ ka Paulo ńena nu tili ná: “Di bake̱ o ka ye̱se̱ ná mulema masu mwe musango.” (Bonahebe̱r 13:18) Di buki me̱se̱, Sango ango̱ ńa ndolo, Yehova, a me̱nde̱ maka na sesa pe̱ miwe̱n mo̱ngo̱ o be̱ mbale̱ o mambo me̱se̱.​—Langa Myenge 15:1, 2; Minia 22:1.