Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA 13

Mo̱ ngando ye̱se̱ i do̱lisan Loba e?

Mo̱ ngando ye̱se̱ i do̱lisan Loba e?

“Ná lo we̱le̱ jemba nje ye jemea la Loba, nje ye bwam, e do̱lisan mo̱ na ye na ke̱nge̱nge̱.”​—ROMA 12:2.

1. Nje jangame̱nno̱ bola ná di be̱ mbaki ná jowe̱ lasu di do̱lisan Yehova e, ońola nje pe̱ e?

YESU a kwali ná ‘bowe̱ Loba ba mbale̱ ba me̱nde̱ jowe̱ Tete̱ o mudī na o mbale̱; ebanja Tete̱ a mapula nde ba bena ba mowe̱ mo̱ nika.’ (Yohane 4:23; 6:44) Mō̱ ńasu te̱ angame̱n “we̱le̱ jemba nje ye jemea la Loba, nje ye bwam, e do̱lisan mo̱ na ye na ke̱nge̱nge̱.” (Roma 12:2) Nika e si yo̱ki be̱ bu. Satan a makeka wo̱ndo̱ biso̱ ná di bole mambo Yehova a si mado̱lisane̱no̱.​—Bebīsedi 12:9.

2. Teleye̱ nje e tombi be̱be̱ na mudongo ma Sinai.

2 Ne̱ni Satan a makekano̱ wo̱ndo̱ biso̱ e? Mbadi po̱ ńe nde bola ná di si bia diwengisan le oteten a nje ye bwam na nje ye bobe. Maka te̱ nje e po̱yedi tumba la Israel be̱be̱ na mudongo ma Sinai. Mose a ta ondea o mudongo, tumba di ja jenge̱le̱ mo̱. O sukan, ba wo̱lino̱ o jenge̱le̱, na babo̱ ba kwalane̱ Aron ná a po̱ngeye babo̱ loba. Na mo̱ a po̱ngo̱ njimbid’a gol ni wo̱n mun’a ńaka. Na tumba di bolise̱ ngando. Bato ba ta ba sa dinge̱le̱ nu mun’a ńaka, ba numea pe̱ mo̱ mabo̱ngo̱. Ba ta bo̱nge̱le̱ ná be te̱ numea mun’a ńaka mabo̱ngo̱ ke̱ be nde o jowe̱ Yehova. No̱ngo̱ ni ngando ka “buńa bonde̱ne̱ ba Yehova” di si boli ná e be̱ lambo di te̱nge̱n. Yehova a langi nde nika ka jowe̱ la losango, jita labu pe̱ di wedi. (Bebusedi 32:1-6, 10, 28) Nika e mokwe̱le̱ nde biso̱ nje e? O si wo̱ndo̱be̱. O “si tapa lambo di si sangi,” ese̱le̱ pe̱ ná Yehova a lee̱ wa nje ye bwam na nje ye bobe.​—Yesaya 52:11; Hesekiel 44:23; Galatia 5:9.

3, 4. Ońola nje yeno̱ mweńa ná jombweye owe̱ni ngando iwo̱ bato jita ba mabolise̱no̱ we̱nge̱ i wuno̱ e?

3 Ponda Yesu a tano̱ o wase, okwe̱le̱ bamuloloma bao o be̱ byembilan ba bwam o jowe̱ le bosangi. Ombusa kwed’ao, bamuloloma pe̱ ba lee̱ bokwedi ba peńa bete̱sedi ba Yehova. Nde ombusa kwed’a bamuloloma, balēdi ba mpoṅ binge̱le̱ belēdi be kwedi, bede̱mo ba basibi na ngando oteten a mwemba. Ba boli na ngando iwo̱ mina ma mabole̱ ná ye̱ne̱ne̱ ka ya kriste̱n. (Bebolo 20:29, 30; 2 Tesalonika 2:7, 10; 2 Yohane 6, 7) Bato jita ba mabolise̱ yi ngando we̱nge̱, i dia pe̱ i mabwe̱le̱ bedubedi be kwedi na jowe̱ la midī ma bobe. *​—Bebīsedi 18:2-4, 23.

4 O wase ńe̱se̱, ngando na mińa minde̱ne̱ ba be̱n epol’a mweńa o longe̱ la bato. Ná o mabengano̱ jokwa ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mambo, we ńa we̱ne̱ mweńa ma tukwa mbad’ango̱ ńa je̱ne̱ ngando iwo̱. Nika ńe ná e be̱ son a ndutu, nde be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ wa. Jombweye te̱ owe̱ni ngando iwo̱ bato jita ba mabolise̱no̱ we̱nge̱ i wuno̱; nika ńe ná ńongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mo̱.

NE̱NI BOLISE̱ LA BUŃA BA YABE̱ BA YESU DI BOTEDINO̱ E?

5. Nje e malee̱ ná Yesu a si yabe̱ o buńa ba 25 má Elaṅe̱ e?

5 O matongo ma wase jita, bato ba mabolise̱ buńa ba 25 má Elaṅe̱ ebanja jita labu di mo̱nge̱le̱ ná Yesu a yabe̱ nde bo buńa. Bibe̱l e si malangwea biso̱ buńa to̱ mo̱di Yesu a yabe̱no̱ nde e mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ o njika pond’a mbu a yabe̱no̱. Lukas a tili ná ponda Yesu a yabe̱no̱ o Betlehem, “batatedi ba ta o eyidi” na mabemba mabu. (Lukas 2:8-11) O mo̱di má Elaṅe̱, Betlehem ńe mulo̱lo̱ko̱, mbua e mayo̱le̱, sino pe̱ e makomea ponda iwo̱; batatedi ba si wusa so̱ ja o eboko bulu na mabemba mabu. Nje nika e malee̱no̱ biso̱ e? Yesu a si yabe̱ o mo̱di má Elaṅe̱. Bibe̱l na myango ba mabola mboṅ ná a yabe̱ nde yen ebe oteten a myo̱di má Ńe̱te̱ki na Maye̱se̱.

6, 7. (a) Owe̱ni mambo jita ba mabolano̱ o buńa ba yabe̱ ba Yesu ma wuno̱ e? (b) Nje yangame̱n tute̱le̱ biso̱ o bola mabea e?

6 Ne̱ni so̱ bolise̱ la buńa ba yabe̱ ba Yesu di botedino̱ e? Nika e wu nde o ngando ya basibi, ka Saturnalia ńa Roma ba tano̱ ba bolise̱ o jowe̱ Saturn, loba l’ebol’a myonda. Kalati The Encyclopedia Americana e makwala ná: “Saturnalia, ngando ńena Roma ba tano̱ ba bolise̱ oteten a mo̱di má Elaṅe̱ nde ńe patan a mandema mande̱ne̱ ma buńa ba yabe̱ ba Yesu. K’eyembilan, bola la mabea na jońse̱ la cande̱l ba wu nde oten.” Buńa ba yabe̱ ba Mitra, loba la wei la Persia pe̱ bo ta nde bo bolisabe̱ o 25 má Elaṅe̱.

7 Nde bato jita bena ba mabolise̱ buńa ba yabe̱ ba Yesu we̱nge̱ ba si madutea ná nika e wu nde na basibi. Ba me̱ne̱ nde mo̱ buka te̱ ka pond’a ko̱to̱me̱ na mbia, bwane̱ da la bwam muńe̱nge̱, na bola mabea. Ye mbale̱ ná di to̱ndi mbia na mako̱m masu, Yehova pe̱ a mapula ná baboledi bao ba bolane̱ mabea. 2 Korinto 9:7 e malangwea biso̱ ná: “Loba a to̱ndi nu nu mabole̱ na muńe̱nge̱.” Yehova a si mapula ná di bole bane̱ mabea o pond’a tobotobo buka te̱. Baboledi ba Yehova be muńe̱nge̱ o bola mabea na tombise̱ ponda na mbia na mako̱m mabu o to̱ njika pond’a mbu, esibe̱ jengane̱ babo̱ to̱ lambo. Ba mabola nde mabea ońolana ba to̱ndi bane̱.​—Lukas 14:12-14.

Bia owe̱ni ngando i wuno̱ di mongwane̱ biso̱ o bia njika mo̱ banga

8. Mo̱ babiedi ba ngengeti ba boli nde Yesu mabea ke̱ a dia mwe̱nge̱ ma muna e? Bola beteledi.

8 Ná ba sue̱le̱ ede̱mo a bola la mabea o buńa ba 25 má Elaṅe̱, bato jita ba makwala ná bato ba mabie̱ balalo ba wanedi Yesu mabea ke̱ e mwe̱nge̱ ma muna o ndabo a byembe. Ye mbale̱ ná dibo̱to̱ la bato di pe̱pe̱le̱ Yesu, di wanea pe̱ mo̱ mabea. O mińa ma Bibe̱l, bato ba ta ba be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la wanea moto ńe mweńa mabea. (1 Kiṅe̱ 10:1, 2, 10, 13) Nde, o ta o bia ná Bibe̱l e makwala ná ba bato ba ta nde babiedi ba ngengeti, bato bena ba mase̱se̱ ngambi, bena ba si ta pe̱ to̱ bowe̱ Yehova e? Ba si pe̱pe̱le̱ pe̱ to̱ Yesu ke̱ a dia mwe̱nge̱ ma muna o ndabo a byembe. Ba pe̱pe̱le̱ nde mo̱ o bolongi ke̱ ā muna nusadi. Omo̱ń a nika, e me̱ne̱ne̱ ná lo̱ndo̱ la babiedi ba ngengeti jasumwe̱ o Jedu po̱ o Betlehem di no̱ngi myo̱di. Yesu a si ta pe̱ so̱ mwe̱nge̱ ma muna.​—Mateo 2:1, 2, 11.

NJE BIBE̱L E MAKWALANO̱ OŃOLA BOLISE̱ LA BUŃA BA YABE̱ E?

9. Bolise̱ la mińa ma yabe̱ ma ba nja Bibe̱l e makwaleano̱ e?

9 Buńa muna a mayabe̱no̱ bwe nde buńa ba muńe̱nge̱. (Myenge 127:3) Nde nika e si mapula kwala ná jangame̱n bolise̱ buńa ba yabe̱. Dutea ná bolise̱ la mińa ma yabe̱ miba buka te̱ nde Bibe̱l e makwaleano̱. Buńa ba yabe̱ ba Farao ńa Egipto na buńa ba yabe̱ ba Kiṅe̱ Herode Antipas. (Langa Bebotedi 40:20-22; Marko 6:21-29.) To̱ mō̱ ńabu a si ta muboled’a Yehova. Di si langi o Bibe̱l tom ná muboled’a Yehova a bolise̱ buńa ba yabe̱.

10. Ne̱ni kriste̱n a boso i tano̱ ye̱ne̱ bolise̱ la buńa ba yabe̱ e?

10 Kalati The World Book Encyclopedia e makwala ná kriste̱n a boso “i ta nde ye̱ne̱ ná bolise̱ la buńa ba yabe̱ le nde ede̱mo a basibi.” I ńai a bede̱mo i wu nde o bedubedi be kwedi. K’eyembilan, bato ba Grikia ba kwaṅ ba ta ba dube̱ ná moto te̱ a matatabe̱ na eweked’a mudī yena e ta o buńa bao ba yabe̱. Ba ta pe̱ bo̱nge̱le̱ ná y’ewekedi ye mulatako na loba di yabe̱ o mulemlem ma buńa na nu moto. O mbata ben bedubedi ba basibi, bolise̱ la buńa ba yabe̱ le mulatako na bia la ngengeti.

11. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ sanga lasu la mulema e?

11 Bato jita ba mo̱nge̱le̱ ná buńa babu ba yabe̱ bwe nde buńa ba tobotobo bane̱ bato bangame̱nno̱ jabwe̱le̱ na to̱ndo̱ babo̱. Nde je ná di lee̱ ná di to̱ndi mbia na mako̱m masu mbu mwe̱se̱, seto̱ buńa bō̱ ba tobotobo. Yehova a mapula ná di be̱ muyao di sange pe̱ mulema ponda ye̱se̱. (Langa Bebolo 20:35.) Di matimbise̱le̱ mo̱ masoma buńa te̱ ońola jabea la longe̱, seto̱ buka te̱ o buńa basu ba yabe̱.​—Myenge 8:45; 36:10.

Kriste̱n a mbale̱ i mabola nde bane̱ mabea ońolana i to̱ndi babo̱

12. Ne̱ni buńa basu ba kwedi bweno̱ ná bo buka buńa basu ba yabe̱ e?

12 Mulangwedi 7:1 e makwala ná: “Dina la bwam di do̱li buka jo̱ki la niti; buńa ba kwedi pe̱ bo buki buńa ba yabe̱.” Ne̱ni buńa basu ba kwedi bweno̱ ná bo buka buńa basu ba yabe̱ e? O buńa basu ba yabe̱, di si bedi bola lambo la bwam to̱ la bobe. Nde di bolane̱ te̱ longe̱ lasu o bolea Yehova na o bolea pe̱ bane̱ bwam, di mabe̱ne̱ “dina la bwam,” Yehova pe̱ a mo̱nge̱le̱ biso̱ to̱ di wo̱ nde. (Hiob 14:14, 15) Baboledi ba Yehova ba si mabolise̱ buńa babu ba yabe̱ to̱ ba Yesu. Mpo̱m ma buńa Yesu anedino̱ biso̱ ná di bolise̱ mwe nde buńa ba Jo̱nge̱le̱ la kwed’ao.​—Lukas 22:17-20; Bonahebe̱r 1:3, 4.

OWE̱NI BOLISE̱ LA PASA ŃA WE̱NGE̱ DI WUNO̱ E?

13, 14. Ońola nje kriste̱n a mbale̱ i si mabolise̱no̱ Pasa we̱nge̱ e?

13 Bato jita ba mo̱nge̱le̱ ná ba mabolise̱ te̱ Pasa we̱nge̱, ke̱ be nde o bolise̱ bepumbwedi ba Yesu. Mo̱, Yesu anedi ná di bolise̱ bepumbwedi bao e? Ke̱m. Kalat’a myango i malee̱ ná kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso i si ta i bolise̱ ni Pasa ńa we̱nge̱, na ná ni ngando e wu nde o beboledi ba basibi. Kalati The Encyclopædia Britannica e makwala ná: “Epas’a Bibe̱l to̱ ewo̱ e titi o Male ma Peńa e mato̱peye̱ ońola bolise̱ la bepumbwedi ba Yesu . . . Kriste̱n a boso i si ta i bolise̱ buńa ba bosangi to̱ bō̱.” Ke̱ di maso̱ṅtane̱ so̱ ná Pasa ńa we̱nge̱ e si be̱n mulatako to̱ mō̱ na bepumbwedi ba Yesu.

14 Mo̱, Yehova a mabwa muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ná bato ba malata beboledi ba ebasi e kwedi na bepumbwedi ba Mun’ao e? Ke̱m! (2 Korinto 6:17, 18) Yehova a si baise̱ biso̱ ná di bolise̱ bepumbwedi ba Yesu.

BEBOLEDI BA KWEDI

15. Ońola nje kriste̱n a mbale̱ i mabangano̱ beboledi bō̱ bena be mulatako na kwedi e?

15 Kriste̱n a mbale̱ i mabanga beboledi jita bena be mulatako na kwedi. Bato bena ba meye̱ moto ba ko̱lo̱ngo̱n ja epe̱ńe̱ bulu bwe̱se̱. Bato bō̱ ba makudumane̱ maduta to̱ me̱ne̱, ba ne̱nge̱le̱ mbimba jombwa tóngo diwo̱ la tobotobo, to̱ bolise̱ ndema dinde̱ne̱ o bola nuwedi edube to̱ lo̱ko̱ mo̱. Beboledi bepe̱pe̱ be yo̱ki tomba mińa, myo̱di to̱ mimbu to̱ mininga ombusa kwedi. Bato ba mabola nde ma mambo me̱se̱ ebanja ba dube̱ ná bawedi be ná bongwane̱ baweńa to̱ bolane̱ babo̱ bobe. Nde Bibe̱l e malee̱ ná bawedi “ba si bi to̱ lambo.” Ba bena ba mapule̱ tingame̱ na ndol’a Loba ba s’angame̱n so̱ no̱ngo̱ dongo o eboledi to̱ ewo̱ yena ye mulatako na jowe̱ la bawedi.​—Mulangwedi 9:5, 10.

NGAND’A DIBA NI DO̱LISAN YEHOVA

16, 17. Nje jangame̱nno̱ dutea ke̱ di maboṅsane̱ ngand’a diba e?

16 Buńa ba diba bwe nde buńa ba muńe̱nge̱. Ekombo te̱ e be̱n ńao mbad’a bolise̱ diba. Kana bato ba si yo̱kino̱ wasa bia we̱ni bede̱mo ba ngand’a diba be wuno̱, ba si bi ná bō̱ be wu nde o bedubedi be kwedi. Kriste̱n i maboṅsane̱ te̱ ngand’a diba labu, i mawasa be̱ mbaki ná e me̱nde̱ do̱lisane̱ Yehova. I bi so̱ te̱ we̱ni bede̱mo ba ngand’a diba be wuno̱, i mano̱ngo̱ bedomsedi ba bwam.​—Marko 10:6-9.

17 Bato ba dube̱ ná mambo mō̱ ma mabolane̱ buńa ba diba ma mawanea ba bena be o bane̱ musima. (Yesaya 65:11) K’eyembilan, o bepolo bō̱ bato ba mangwea mubaedi n’ewand’ao wondi to̱ mambo mape̱pe̱. Ba dube̱ ná nika e mawanea babo̱ yadi, bonam, longe̱ la bwaba, e tata pe̱ babo̱ na mambo ma bobe. Nde kriste̱n i mano̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná i pande na to̱ njika bede̱mo be mulatako na jowe̱ di kwedi.​—Langa 2 Korinto 6:14-18.

18. Njika bete̱sedi ba Bibe̱l bepe̱pe̱ be mombweye̱ ngand’a diba e?

18 Kriste̱n i mapula ná ngand’a diba labu e be̱ nde pond’a muńe̱nge̱ na lambo l’edube di mabwese̱ bukedi be̱se̱ muńe̱nge̱. Bato ba belabe̱ o diba la kriste̱n ba s’angame̱n jangwa byala ba make̱ko, ba maye̱, to̱ be̱ne̱ beto̱pedi be si mabole̱ mubaedi n’ewand’ao to̱ bato bape̱pe̱ edube. (Minia 26:18, 19; Lukas 6:31; 10:27) Ngand’a diba la kriste̱n e si mabonde̱ “kumb’a longe̱.” (1 Yohane 2:16) O maboṅsane̱ so̱ te̱ ngand’a diba, bola ná mambo ma tombe ńai ńena o mabe̱no̱ nde muńe̱nge̱ ke̱ wo̱nge̱le̱ mo̱ ombusa ponda.​—Ombwa Maki ma su la kalati 28.

WUMA SOME̱LE̱ LA MINAM NA BELAM DI WUNO̱

19, 20. Owe̱ni some̱le̱ la minam na belam di wuno̱ e?

19 Eboledi bato jita ba ko̱lo̱ngo̱nno̱ o ngand’a diba na mane̱ mandema ye nde some̱le̱ la minam na belam. Nika ńe nde ná, moto mō̱ a masome̱le̱ minam ońola lambo nde bane̱ ba mama to̱mbed’abu o kemse̱. Ne̱ni kriste̱n yangame̱nno̱ je̱ne̱ y’eboledi e?

20 Kalati International Handbook on Alcohol and Culture e makwala ná y’eboledi e wu nde yen ebe o bede̱mo ba kwaṅ ba basibi; “ba ta be̱ ba le̱ke̱ye̱ maloba belam ba boṅsanno̱ ońol’abu o baise̱ minam na ben byala ná ‘longe̱ la bwaba!’ to̱ ‘ońola ja lo̱ngo̱ la bwam!’” O pond’a kwaṅ, bato ba ta ba be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la le̱ke̱ mabonde mabu ma belam omo̱ń, o baise̱ ná maloba ma namse̱ babo̱. Nde seto̱ nika nde Yehova a mabolano̱ minam.​—Yohane 14:6; 16:23.

“BIŃO̱ BATO̱NDE̱ YEHOVA, SINGE̱ BOBE”

21. Njika pat’a ngando ipe̱pe̱ kriste̱n yangame̱nno̱ banga e?

21 O mapula te̱ no̱ngo̱ bedomsedi o jukea o ngando po̱ to̱ kem, dutea njika bedangwedi na beboledi ni ngando e masue̱le̱no̱. K’eyembilan, o ngando iwo̱, o be̱n sa la mangando ma mbindo, muńo̱si na musonje. I ńai a ngando i masesa pe̱ longe̱ la bato ba malate̱ mome na mome to̱ muto na muto, i tute̱le̱ pe̱ o be̱ne̱ ko̱d’ekombo. Di no̱ngi so̱ te̱ dongo o ninka ngando, je ná di kwala ná di singe̱ nje Yehova a singe̱no̱ e?​—Myenge 1:1, 2; 97:10; 119:37.

22. Nje ye ná yongwane̱ kriste̱n o no̱ngo̱ bedomsedi jombwea ngando e?

22 Kriste̱n yangame̱ye̱ so̱ ná i si no̱ngo̱ dongo o to̱ njika ngando ni si mabole̱ Yehova edube. Ńamuloloma Paulo a tili ná: “To̱ lo mada so̱ nde, to̱ lo mańo̱ nde, to̱ njika lambo lo mabolano̱, bola me̱se̱ ońol’edub’a Loba.” (1 Korinto 10:31; ombwa Maki ma su la kalati 29.) Ye mbale̱ ná seto̱ ngando ye̱se̱ nde ye mulatako na musonje, ebasi e kwedi to̱ ko̱d’ekombo. Ngando e si mate̱nge̱ne̱ te̱ bete̱sedi ba Bibe̱l, biso̱me̱ne̱ nde jangame̱n no̱nge̱ bedomsedi nga di mano̱ngo̱ dongo oten to̱ ke̱m. Jangame̱n pe̱ jombwea ne̱ni bedomsedi basu beno̱ ná be tapa bane̱.

SESA YEHOVA NA BYALA NA BEBOLO

23, 24. Ne̱ni jeno̱ ná di teleye̱ belongi ba mbia masu bena be titi Mboṅ a Yehova bedomsedi di no̱ngino̱ ońola ngando iwo̱ e?

23 Pondapo̱ o si mano̱ngo̱ pe̱ dongo o ngando i si mabole̱ Yehova edube. Nde belongi ba mbia mo̱ngo̱ bō̱ bena be titi Mboṅ a Yehova be ná bo̱nge̱le̱ ná o si to̱ndi pe̱ babo̱, to̱ ná o si mapula pe̱ be̱ na babo̱. Ba mo̱nge̱le̱ ná mbia mi mako̱to̱me̱ nde o mińa minde̱ne̱ buka te̱. Nje so̱ weno̱ ná o bola e? O be̱n mbadi jita o lee̱ ná o to̱ndi babo̱ be pe̱ wa mweńa. (Minia 11:25; Mulangwedi 3:12, 13) We ná o bele̱ babo̱ ná ba tombise̱ ponda na wa o ponda ipe̱pe̱.

24 Mbia na mako̱m mo̱ngo̱ ba mapula te̱ bia ońola nje o si mano̱ngo̱no̱ pe̱ dongo o mińa minde̱ne̱ mō̱, we ná o wasa nje langwea babo̱ o kalat’asu na o jw.org. O si bola ná bo̱nge̱le̱ ná we nde o pula lee̱ ná wa nde o te̱nge̱n to̱ ńakisane̱ babo̱ ná be̱ne̱ mambo ka wa. Ongwane̱ mbia mo̱ngo̱ o so̱ṅtane̱ ná wombwedi mambo jita obiana o mano̱ngo̱ bedomsedi na wame̱ne̱. Be̱ pī, o bole pe̱ ná byala bo̱ngo̱ “be be̱ nde ponda ye̱se̱ ba muyao, be ńe̱ngisabe̱ na wanga.”​—Kolose 4:6.

25, 26. Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ bana babu o to̱ndo̱ bete̱sedi ba Yehova e?

25 Ye mweńa ná biso̱ be̱se̱ di so̱ṅtane̱ ońola njika njo̱m di si mano̱ngo̱no̱ dongo o ngando iwo̱. (Bonahebe̱r 5:14) Di mapula nde do̱lisane̱ Yehova. Di be̱n te̱ bana, jangame̱n no̱ngo̱ ponda o jongwane̱ babo̱ ná ba so̱ṅtane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l, ba to̱nde pe̱ mo̱. Ba so̱ṅtane̱ te̱ ná Yehova e na mbale̱, babo̱ pe̱ ba mawasa do̱lisane̱ mo̱.​—Yesaya 48:17, 18; 1 Petro 3:15, 16.

26 Yehova e muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ná biso̱ di mabola me̱se̱ o jowe̱ mo̱ o mbadi ńe bosangi na mbale̱. (Yohane 4:23) Nde bato jita ba mo̱nge̱le̱ ná moto a titi ná a be̱ mbale̱ o nin was’a mawo̱ndo̱n. Mo̱ nika nde yeno̱ e? Di mombwea di to̱ti o jokwa di mabupe̱.

^ par. 3 We ná o so̱ beteledi ba ngando iwo̱ o Index des publications des Témoins de Jéhovah, o Guide de recherche pour les Témoins de Jéhovah, na o jw.org.