1-3. (a) Ne̱ni bato jita ba me̱ne̱no̱ ebol’abu e? (b) Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

O WASE ńe̱se̱, bato ba mabola ebolo na ngińa o bwam ba sombwea babo̱me̱ne̱ na mbia mabu. Bato jita ba si to̱ndi ebol’abu, bō̱ mo̱me̱ne̱ ba mabwa ndutu o wala o ebolo buńa te̱. Wa pe̱ o be̱n te̱ i ńai a besengedi, nje weno̱ ná o bola ná o bate to̱ndo̱ ebol’ango̱ e? Ne̱ni weno̱ ná o bwane̱ mo̱ muńe̱nge̱ e?

² Yehova a malangwea biso̱ ná: “Moto e te̱ ná a da na ńo̱ na be̱ mutam o ntu mao mwe̱se̱, ke̱ nika pe̱ ńe nde jabea la Loba.” (Mulangwedi 3:13) Yehova a weki biso̱ na ńo̱ngi na mpuli ma bola ebolo. A mapula ná di bwane̱ ebol’asu muńe̱nge̱.​—Langa Mulangwedi 2:24; 5:18.

³ Nje so̱ ye ná yongwane̱ biso̱ o bwane̱ ebol’asu muńe̱nge̱ e? Njika pat’ebolo kriste̱n e s’angame̱nno̱ bola e? Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ skwe̱ oteten a ebol’asu na jowe̱ lasu la Yehova e? Njik’ebolo ye mweńa buka be̱se̱ jeno̱ ná di bola e?

4, 5. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ ebolo e?

⁴ Yehova a to̱ndi bola ebolo. Kalat’a Bebotedi 1:1 e makwala ná: “O bebotedi Loba a weki mo̱ń na  wase.” Ponda Loba a bo̱le̱no̱ weka wase na mambo me̱se̱ me oten, a kwali ná nje ye̱se̱ a wekino̱ ye “bwam bwambi.” (Bebotedi 1:31) Muweked’asu a bwane̱ nje a wekino̱ muńe̱nge̱.​—1 Timoteo 1:11.

⁵ Yehova a s’embe̱ bola ebolo tom. Yesu a kwali ná: “Tete̱ a mabola nate̱na tatan.” (Yohane 5:17) To̱ná di si bino̱ mambo ma betańsedi me̱se̱ a wekino̱, di bi te̱ nde mō̱. A po̱si ba bena ba me̱nde̱ janeye̱ na Mun’ao Yesu Kristo o mo̱ń. (2 Korinto 5:17) Yehova a walame̱ne̱ pe̱ o die̱le̱ na bongwa bato ba benama. Ebol’a dikalo o wase ńe̱se̱ e mabola ná lodun la bato lo we̱le̱ bia Yehova na be̱ne̱ pe̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea o paradisi o wase.​—Yohane 6:44; Roma 6:23.

6, 7. Njika pat’a mubole̱ ebolo Yesu eno̱ e?

⁶ Kana Sango, Yesu a to̱ndi bola ebolo. Obiana a mapo̱ o wase, Yesu a ta nde “sango ebolo” ńa Loba, a no̱ngi dongo o weka la mambo me̱se̱ o mo̱ń na o wase. (Minia 8:22-31; Kolose 1:15-17) Ponda a tano̱ o wase, a bengi bola ebolo na ngińa. Ke̱ e eso̱mb’a moto, oko o be̱ mot’a wedi ńa bwam, yen ebe na po̱ngo̱ la sango la ndabo na longa la milongi. Yesu a timbi o bia ebol’ao o dikala lena a timbino̱ biane̱ ka “mot’a wedi.”​—Marko 6:3.

⁷ Nde ebolo yena e ta Yesu mweńa buka be̱se̱ o wase e ta nde langwa la myango ma bwam na jokwe̱le̱ bato o bia Yehova. A ta nde a be̱ne̱ mimbu milalo n’epasi o bo̱le̱ ebol’ao, a ta so̱ a bola mo̱ botea mesanedi nate̱na o ponda ni tombi ńa bulu. (Lukas 21:37, 38; Yohane 3:2) Yesu a dango bebwea ba  kilometa o mangea ma londi na dibudu, o langwea jita la bato myango ma bwam.​—Lukas 8:1.

8, 9. Ońola nje Yesu a tano̱ a bwane̱ ebol’ao muńe̱nge̱ e?

⁸ Bola l’ebol’a Loba di ta nde Yesu ka da. Y’ebolo e ta e bola mo̱ ngudi na ngińa. Mińa mō̱ Yesu a ta a walame̱ne̱ o ebolo ńai ńena a si tano̱ to̱ a be̱ne̱ ponda o da. (Yohane 4:31-38) A bolane̱ bete̱medi be̱se̱ o jongwane̱ bato bape̱pe̱ o jokwa bia Sango. Ońola nika nde a we̱lino̱ langwea Yehova ná: “Na ta na busise̱ wa n’edube o wase, kana na domse̱no̱ ebolo yena o bolino̱ mba ná na bole.”​—Yohane 17:4.

⁹ Na mbale̱, Yehova na Yesu ba mabola ebolo na ngińa, ba mabwane̱ pe̱ ebol’abu muńe̱nge̱. Di mapula be̱ “bato ba membilane̱ Loba,” di mapula pe̱ “bupe̱ matanga mao [Yesu].” (Efeso 5:1; 1 Petro 2:21) Ońola nika nde di mawe̱no̱ o bola ebolo na ngińa, na we̱le̱ pe̱ biso̱me̱ne̱ mususu o nje ye̱se̱ di mabolano̱.

10, 11. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n ońol’ebol’asu e?

¹⁰ Biso̱ baboledi ba Yehova, di mabola ebolo na ngińa o sombwea biso̱me̱ne̱ na mbia masu. Di mapula bwane̱ ebol’asu muńe̱nge̱, nde nika ńe ná e be̱ ndutu. Nje so̱ jeno̱ ná di bola yete̱na di si mabwane̱ ebol’asu muńe̱nge̱ e?

¹¹ Be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n. Pondapo̱ di titi ná di tukwa bete̱medi basu, nde je ná di tukwa je̱ne̱ lasu la mambo. So̱ṅtane̱ la nje Yehova a mengane̱no̱  biso̱ le ná longwane̱ biso̱. K’eyembilan, Yehova a mengane̱ mulopo ma ndabo a mbia ná mu bole nje ye̱se̱ ye o ngud’ao o londise̱ ńo̱ng’a mbia mao. Bibe̱l e makwala ná moto nu si masombweye̱ mbia mao “e bobe buka nu nu si be̱n jemea.” (1 Timoteo 5:8) We te̱ mulopo ma ndabo a mbia, o mabola ebolo na ngińa o sombwea mbia mo̱ngo̱. E be̱ ná o to̱ndi ebol’ango̱ to̱ ke̱m, o bi ná we te̱ sombwea mbia mo̱ngo̱, ke̱ we pe̱ nde bwese̱ Yehova muńe̱nge̱.

12. Ne̱ni be̱ la ngińa o ebolo na be̱ la mbale̱ beno̱ biso̱ muse̱ṅ e?

¹² Be̱ ngińa o ebolo, be̱ pe̱ mbale̱. Nika ńe ná ńongwane̱ wa o bwane̱ ebol’ango̱ muńe̱nge̱. (Minia 12:24; 22:29) O mudi mō̱, so̱ngo̱ ń’ebolo a me̱nde̱ lakisane̱ wa. Basango b’ebolo ba to̱ndi baboledi bena be mbale̱ ebanja ba bi ná ba si me̱nde̱ jibane̱ babo̱ mo̱ni, belongisan b’ebolo, to̱ ponda. (Efeso 4:28) Nde omo̱ń a nika, Yehova a bi ke̱ we ngińa o ebolo na ke̱ we mbale̱. We ná o be̱ne̱ ‘mulema mwe musango’ ebanja o bi ná o mabwese̱ Loba o to̱ndino̱ muńe̱nge̱.​—Bonahebe̱r 13:18; Kolose 3:22-24.

13. Nje epe̱pe̱ be̱ lasu la mbale̱ o ebolo leno̱ ná di wana e?

¹³ Bia ná bedangwedi bo̱ngo̱ o wum’ebolo be ná be sesa Yehova. Nika e mabola biso̱ njo̱m nipe̱pe̱ ńa to̱ndo̱ ebol’asu. (Tito 2:9, 10) Eyembilan ango̱ ya bwam ye ná e bola ná diko̱m lo̱ngo̱ l’ebolo di te̱ mpuli o jokwa Bibe̱l.​—Langa Minia 27:11; 1 Petro 2:12.

14-16. Nje jangame̱nno̱ jombwea ke̱ di mapo̱so̱ ebolo e?

¹⁴ Bibe̱l e si manande̱le̱ njika bebolo kriste̱n ńangame̱nno̱ bola to̱ banga. Nde e be̱n bete̱sedi bena  be ná bongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam ońol’ebolo. (Minia 2:6) Di bolane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o baise̱ na biso̱me̱ne̱ myuedi mi mabupe̱.

¹⁵ Mo̱ yen ebolo e mabaise̱ ná na bole lambo lena Yehova a bangino̱ e? Joko njika beboledi Yehova a singe̱no̱, kana jiba na mpoṅ. (Bebusedi 20:4; Bebolo 15:29; Efeso 4:28; Bebīsedi 21:8) Di mano̱ngo̱ so̱ jangame̱ye̱ o banga bebolo be̱se̱ be mate̱nge̱ne̱ bete̱sedi ba Yehova.​—Langa 1 Yohane 5:3.

 ¹⁶ Mo̱ yen ebolo e masue̱le̱ eboledi Yehova a bangino̱ e? K’eyembilan, nje bola yete̱na di belabe̱ o longa ndabo a ebasi e? Ebol’a mulonge̱ ndabo e titi bobe. Nde o bi ná Yehova a singe̱ belēdi ba mpoṅ bena ebasi e malee̱no̱. To̱ e be̱ nde ná wame̱ne̱ o si me̱nde̱ lee̱ be belēdi, o si mo̱nge̱le̱ ná o miso̱ ma Yehova we nde o sue̱le̱ eboledi yena a bangino̱ e?​—Bebīsedi 18:4.

17. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be do̱lisan Loba e?

¹⁷ Di we̱le̱ te̱ bete̱sedi ba Loba o ebolo, je ná di be̱ ńai a bato Bibe̱l e kwaledino̱ o Bonahebe̱r 5:14, “bena ońola ko̱lo̱ngo̱ne̱ bangwe̱le̱ dibie̱ labu o jemba bwam na bobe.” Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ nemedi te̱ yen ebolo, ne ná na be̱ bane̱ eso̱njisan e? Mo̱ yen ebolo e me̱nde̱ baise̱ ná nale ja etum na munj’am to̱ mom’am, bana bam, to̱ wala ja o ekombo epe̱pe̱ e? Mo̱ ne̱ni nika e me̱nde̱no̱ tapa babo̱ e?’

18. Ońola nje yeno̱ ná e be̱ ndutu jita ná di we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o jowe̱ lasu e?

¹⁸ Ye ná e be̱ ndutu o we̱le̱ jowe̱ la Yehova o epol’a boso o nin “pond’a bobe.” (2 Timoteo 3:1) Kusa l’ebolo na kombe̱ mo̱ le ná di be̱ ndutu jita. Jangame̱n bongwa mbia masu, nde di bi ná jowe̱ lasu nde di be̱n epol’a boso. Di titi ná jese̱le̱ ná muwaso ma myam mu no̱nge epol’a boso o longe̱ lasu. (1 Timoteo 6:9, 10) Ne̱ni so̱ jeno̱ ná “jemba ma mena ma te̱nge̱n” nde o mulemlem ma ponda di sombwea pe̱ mbia masu e?​—Filipi 1:10.

19. Ne̱ni be̱ne̱ye̱ la Yehova lakisane̱ di mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ skwe̱ ońol’ebol’asu e?

 ¹⁹ Be̱ne̱ye̱ Yehova lakisane̱ di bo̱le̱. (Langa Minia 3:5, 6.) Di bi ná Loba a bi bwambwam nje e mapule̱ biso̱ na ná a mombwea pe̱ biso̱ na mbale̱. (Myenge 37:25; 1 Petro 5:7) Eyal’ao e malangwea biso̱ ná: “Lo si te̱se̱ mulema o to̱ndo̱ la bema, nde bwane̱ nde ma mena lo be̱nno̱ muńe̱nge̱; ebanja [Loba] a kwali ná: Na si me̱nde̱ kele̱ wa to̱ sombe̱ wa tom.” (Bonahebe̱r 13:5) Yehova a si mapula ná di no̱nge mutaka ońola sombwea la mbia masu. O ngedi jita, a lee̱ ná e ná a londise̱ ńo̱ng’a baboledi bao. (Mateo 6:25-32) To̱ bete̱medi b’ebol’asu be be̱ nde ne̱ni, di mokwa te̱ nde Eyal’a Loba ponda ye̱se̱, di langwa myango ma bwam, jukea pe̱ o ndongame̱n.​—Mateo 24:14; Bonahebe̱r 10:24, 25.

20. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ne̱ longe̱ di wam e?

²⁰ Be̱ne̱ diso̱ di jai bwam. (Langa Mateo 6:22, 23.) Nika e mapula nde kwala ná o be̱ne̱ longe̱ di wam, ńai weno̱ ná o we̱le̱ wame̱ne̱ mususu o bolea Yehova. Di bi ná nika e me̱nde̱ nde be̱ elemā ke̱ jese̱le̱ ná mo̱ni, longe̱ la mbwe̱njē̱, to̱ be̱ne̱ la mambo ma busi peńa ba be̱ mweńa buka mulatako masu na Loba. Nje so̱ e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o we̱le̱ mambo ma mweńa o epol’a boso e? Jangame̱n bola me̱se̱ ná di si be̱ne̱ beto̱m. Yete̱na o be̱n beto̱m, wasa mbadi ńa sawa mo̱ son na son to̱ ńa sawa mo̱ o mususu. Di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, sango le ná di no̱ngo̱ne̱ biso̱ ponda na ngudi jita, nika e bola ná di si be̱ne̱ pe̱ ponda o kane̱, o jokwa to̱ o te̱ dikalo. O  mulopo ma jese̱le̱ ná sango di dilise̱ longe̱ lasu, di mawe̱ ná mambo masadi ma dibongo la longe̱ ka “da na mbo̱ti” ma dongame̱ne̱ biso̱. (1 Timoteo 6:8) To̱ di be̱ nde o njika bete̱medi, ye bwam ná jombweye ponda te̱ ne̱ni jeno̱ ná di bata bolea Yehova.

21. Ońola nje jangame̱nno̱ po̱so̱ nje we̱le̱ o epol’a boso o longe̱ e?

²¹ Te̱se̱ mambo ma mweńa o epol’a boso. Jangame̱n bolane̱ pond’asu, ngud’asu na mabe̱ne̱ masu na dibie̱. Di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, mambo  mena ma titi mweńa jita, ka esukulu na mo̱ni, ma mano̱ngo̱ne̱ biso̱ pond’asu ńe tiki. Yesu a kwali ná: “Bińo̱ se̱le̱ . . . pulise̱ janea.” (Mateo 6:33) Nje di mapo̱so̱no̱, bede̱mo basu, mambo di mabolano̱ buńa te̱, na mambo di mabupe̱no̱, ba malee̱ nje e be̱n epol’a boso o milema masu.

22, 23. (a) Nje ye ebolo ye mweńa buka be̱se̱ biso̱ kriste̱n di be̱nno̱ e? (b) Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bwane̱ ebol’asu muńe̱nge̱ e?

²² Ebol’a mweńa buka be̱se̱ di be̱nno̱ ye nde bolea Yehova na langwea bane̱ myango ma bwam. (Mateo 24:14; 28:19, 20) Kana Yesu, di mapula bola y’ebolo na ngud’asu ńe̱se̱. Bato bō̱ balo ja o wuma ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa bate̱ dikalo ńeno̱. Bape̱pe̱ be o jokwa eyeme̱ epe̱pe̱ ná ba we̱le̱ te̱ye̱ bato̱pe̱ y’eyeme̱ dikalo. Kwala na ba bena ba boli nika, o baise̱ pe̱ babo̱ myuedi. Ba me̱nde̱ langwea wa ná longe̱ labu di bati be̱ bonam di bata pe̱ be̱ne̱ janda.​—Langa Minia 10:22.

²³ We̱nge̱, jita lasu jangame̱n tombise̱ ponda bwambi o ebolo to̱ bola buka ebolo ewo̱, buka te̱ o sombwea mbia mambo masadi ma dibongo la longe̱. Yehova a bi nika, a mabwane̱ pe̱ nje ye̱se̱ di mabolano̱ o sombwea mbia masu muńe̱nge̱. Di benge so̱ jembilane̱ Yehova na Yesu na be̱ ngińa o ebolo o to̱ njika pat’ebolo di mabolano̱. Di si dimbea pe̱ to̱ ná ebol’asu ye mweńa buka be̱se̱ ye nde bolea Yehova na langwa myango ma bwam ma Janea la Loba. Nika e me̱nde̱ wanea biso̱ muńe̱nge̱ ma mbale̱.