Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA 10

Diba​—Jabea di mawe̱ na Loba

Diba​—Jabea di mawe̱ na Loba

“Musinga ma mbutan ilalo mu titi po̱n bu tuma.”​—MULANGWEDI 4:12.

1, 2. (a) Mpuli ma bato be o we̱ bane̱ mwe nde nje e? (b) Ońola njika myuedi di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

OMBWA te̱ ne̱ni myoso ma mome na muto mi mapańano̱ buńa babu ba diba. Muńe̱nge̱ mabu mu lati na mapita na ndo̱ti ońola mińa mi maye̱. Mpuli mabu mwe nde ná diba labu di je pond’a bwaba, di be̱ pe̱ bonam.

2 Nde maba jita ma maboteye̱ bwam, ma mańama na ponda. Ná diba di je pond’a bwaba di be̱ pe̱ bonam, mome na muto ba be̱n ńo̱ng’a bediedi ba Loba. Di kwaleye so̱ ońola malabe̱ ma Bibe̱l o myuedi ka min: Minam mō̱ ma diba me nde nje e? O mapula te̱ ba to̱ babe̱, ne̱ni weno̱ ná o po̱so̱ muto to̱ mome ńangame̱n wa e? Ne̱ni weno̱ ná o be̱ mom’a bwam to̱ mut’a bwam e? Nje pe̱ ye ná yongwane̱ ná diba di je pond’a bwaba e?​—Langa Minia 3:5, 6.

MO̱ NANGAME̱N BA TO̱ BABE̱ E?

3. Mo̱, o mo̱nge̱le̱ ná diba nde di mabole̱ ná moto a be̱ bonam e? Bola beteledi.

3 Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná moto a titi ná a be̱ bonam yete̱na a si bai to̱ babe̱. Nde nika e titi mbale̱. Yesu a kwali ná ja la mulamba le ná di be̱ jabea. (Mateo 19:11, 12) Ńamuloloma Paulo pe̱ a kwali ná ja la mulamba le ná di be̱ muse̱ṅ. (1 Korinto 7:32-38) Wame̱ne̱ nde o mapo̱se̱ nga o maba to̱ babe̱. O s’angame̱n jese̱le̱ ná mako̱m, mbia, to̱ bede̱mo ba mundi ba ńakisane̱ wa o ba to̱ babe̱.

4. Minam mō̱ ma diba la bwam me nde nje e?

4 Bibe̱l e makwala ná diba pe̱ le nde jabea di mawe̱ na Loba, na ná mo̱ pe̱ le ná di be̱ muse̱ṅ. Yehova a kwali ońola Adam, mom’a boso, ná: “E titi bwam ná moto a be̱ muso̱lo̱ki; na mawekea mo̱ mongwanedi ńena ńangame̱n mo̱.” (Bebotedi 2:18) Yehova a weki nde Eva ná a be̱ Adam muto, na babo̱ babane̱ ba boka ndabo a mbia ńaboso o wase. Mome na muto ba be̱n te̱ bana, ndabo abu ńa diba ńangame̱n nde be̱ ńai bana ba makusano̱ dibongo la bwam. Nde diba di titi buka te̱ ońola yadi.​—Myenge 127:3; Efeso 6:1-4.

5, 6. Ne̱ni diba leno̱ ná di be̱ ka “musinga ma mbutan ilalo” e?

5 Kiṅe̱ Salomo a tili ná: “Baba ba do̱li buka mō̱ na mune; ebanja ba matombwane̱ ońola ntu mabu. Ebanja mō̱ ńabu a kwedi te̱, ke̱ nune̱ e ná a te̱se̱ mwenj’ao. Nde mbeu a ńolo na mpe̱nge̱le̱ mō̱; a kwedi te̱, ke̱ nupe̱pe̱ a titi o te̱se̱ mo̱ . . . musinga ma mbutan ilalo mu titi po̱n bu tuma.”​—Mulangwedi 4:9-12.

6 Diba la bwam le nde mulatako ma bato baba bena be mako̱m ma batabata, ba mongwane̱le̱, suane̱le̱, na tatane̱le̱. Ndolo ńe ná e bola ná diba di be̱ ngińa, nde di mabata joua ke̱ mome na munj’ao ba mabolea Yehova. Diba labu di mabe̱ so̱ nde ka “musinga ma mbutan ilalo,” nika ńe nde misinga milalo mena mi pendabe̱. Mi misinga me ngińa buka misinga miba mi pendabe̱. Diba di mabe̱ ngińa ke̱ Yehova a be̱n epolo oten.

7, 8. Njika malea Paulo a bolino̱ ońola diba e?

7 Mome na muto ba bane̱ te̱, be ná ba bwa muńe̱nge̱ o londise̱ ńo̱ng’abu ńa lata. (Minia 5:18) Nde, moto a mapula te̱ ba to̱ babe̱ buka te̱ o londise̱ ni ńo̱ngi, a si me̱nde̱ po̱so̱ munj’ao to̱ mom’ao na dibie̱. Ońola nika nde Bibe̱l e makwalano̱ ná moto angame̱n nde ba to̱ babe̱ ombusa “busa l’eso̱mbe̱,” ponda ńo̱ng’a lata ńeno̱ ngińa jita. (1 Korinto 7:36, NW) Ye bwam ná moto enge̱le̱ ná ni ńo̱ngi e se̱le̱ siba, obiana a maba to̱ babe̱. Ni ponda a mawe̱le̱ so̱ dutea bwam, na po̱so̱ ńai a bwam.​—1 Korinto 7:9; Yakobo 1:15.

8 We te̱ dutea ońola diba, o s’o̱nge̱le̱ ná diba le lena di si be̱n ndutu. Paulo a kwali ná ba bena ba maba to̱ babe̱ ba “me̱nde̱ kusa ndutu o eyobo.” (1 Korinto 7:28) To̱ diba di be̱ nde bonam ne̱ni, di be̱n te̱ nde ndutu ponda iwo̱. O mapula so̱ te̱ ba to̱ babe̱, bolane̱ dibie̱ ke̱ o mapo̱so̱ munj’ango̱ to̱ mom’ango̱.

NA NJA NANGAME̱NNO̱ LATA DIBA E?

9, 10. Nje ye ná e po̱ yete̱na di lati diba na moto nu si maboleye̱ Yehova e?

9 Bete̱sedi ba Bibe̱l bō̱ ba mweńa ke̱ di mapula po̱so̱ mome to̱ muto be nde ná: “Lo si lata mulemlem m’eko̱ko̱so̱ na ba ba si dube̱.” (2 Korinto 6:14) Yen eyembilan e se̱medi nde o eboledi ewo̱ o ebol’a myonda. Byembe beba be si be̱n te̱ mute̱ mō̱ to̱ ngińa po̱, muse̱-myonda a titi ná a lata mo̱ o bola ebolo mwemba. Nik’e si mabe̱ bwam ońola be byembe ebanja ewo̱ te̱ e me̱nde̱ taka. Mulemlem pe̱ nde ndutu i mabe̱no̱ jita yete̱na moto nu maboleye̱ Yehova a lati diba na moto nu si maboleye̱ mo̱. Ońola nika nde Bibe̱l e mabolano̱ biso̱ malea ma dibie̱ o ba to̱ babe̱ nde “o Sango mo̱me̱ne̱.”​—1 Korinto 7:39.

10 Kriste̱n iwo̱ i yo̱ki jo̱nge̱le̱ ná ye bwam o lata diba na moto nu si maboleye̱ Yehova, buka ja muso̱lo̱ki. Nde si sengane̱ la malea ma Bibe̱l di yo̱ki nde wana sese na ndutu. Bolea la Yehova nde le biso̱ baboledi bao lambo le mweńa buka me̱se̱ o longe̱. O me̱nde̱ so̱ nde senga ne̱ni yete̱na o titi ná o lata na munj’ango̱ to̱ na mom’ango̱ o nje ye wa mweńa buka me̱se̱ o longe̱ e? Bato jita ba no̱ngi bedomsedi o ja mulamba buka lata diba na moto nu si to̱ndi Yehova to̱ nu si maboleye̱ mo̱.​—Langa Myenge 32:8.

11. Ne̱ni weno̱ ná o po̱so̱ mom’ango̱ to̱ munj’ango̱ bwam e?

11 Nika e si mapula kwala ná to̱ njika muboled’a Yehova nde e ná a be̱ bwam ońol’ango̱. O be̱n so̱ te̱ ńo̱ng’a ba to̱ babe̱, wasa moto o to̱ndino̱ na mbale̱ na ńena nu me̱ne̱ pe̱ mambo kapo̱ ka wa. Be̱ so̱ we̱lisane̱ natē̱ o so̱ moto ńena nu mapulise̱ milemlem ma mambo ka wa na ńena nu mawe̱le̱ pe̱ jowe̱ la Loba o epol’a boso. No̱ngo̱ ponda o langa o kalat’a mūt’a jemea na jangwa malea ma mweńa ońola diba, o duteye pe̱ mo̱.​—Langa Myenge 119:105.

12. Nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ biso̱ ońola maba ma mawe̱ na bayedi e?

12 O bepolo bō̱, bayedi nde ba mapo̱seye̱ mun’abu mome to̱ muto. Jo̱nge̱le̱ le nde ná bayedi ba bi nja ńe bwam ońola mun’abu. Nika nde maba ma tano̱ ma bolisabe̱ o mińa ma Bibe̱l. Mbia mo̱ngo̱ mu mapula so̱ te̱ bupe̱ ni mbad’a bola, Bibe̱l ńe ná ńongwane̱ bayedi bo̱ngo̱ o bia njika bede̱mo bangame̱nno̱ jombwea. K’eyembilan, ponda Abraham a po̱sedino̱ mun’ao Isak muto, a s’ombwedi m’bwaṅ to̱ bete̱medi ba longe̱ ba nu muto; nje e ta mo̱ mweńa e ta nde ná a to̱nde Yehova.​—Bebotedi 24:3, 67; ombwa Maki ma su la kalati 25.

NE̱NI NENO̱ NÁ NA BOṄSANE̱ OŃOLA DIBA E?

13-15. (a) Ne̱ni mome eno̱ ná a boṅsane̱ o be̱ mom’a bwam e? (b) Ne̱ni muto eno̱ ná a boṅsane̱ o be̱ mut’a bwam e?

13 O mapula te̱ ba to̱ babe̱, mo̱ we mbaki ná o boṅsane̱ wame̱ne̱ bwam e? We ná wo̱nge̱le̱ ná e, nde jombweye te̱ nje m’boṅsan ma bwam ońola diba mu mapulano̱ kwala. Jalabe̱ le ná di ńakisane̱ wa.

No̱ngo̱ ponda o langa na dutea malea Eyal’a Loba e mabolano̱ biso̱ ońola diba

14 Bibe̱l e malee̱ ná o ndabo a diba, mome na muto ba be̱n m’bē̱ me diwengisan. M’boṅsan ma mome ońola diba mwe so̱ diwengisan na ma muto. Mome a mapula te̱ ba, angame̱n baise̱ na mo̱me̱ne̱ nga a mádongame̱n o be̱ mulopo ma ndabo a mbia. Yehova a mengane̱ mome ná a sombweye munj’ao na bana bao o eyobo, ombweye pe̱ besengedi babu ba teten. Di buki me̱se̱, mome angame̱n jombwea ebe̱yed’a mudī ya ndabo ao ńa mbia. Bibe̱l e makwala ná mome nu si mombweye̱ ndabo ao ńa mbia e “bobe buka nu nu si be̱n jemea.” (1 Timoteo 5:8) We so̱ te̱ mome nu mapule̱ ba, dutea ne̱ni weno̱ ná o we̱le̱ ben bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo: “Te̱se̱ mambo mo̱ngo̱ m’eboko bwam, o po̱nge myonda o ka ni mapule̱, denge̱ o malonga ndabo.” Nika e mapula nde kwala ná, obiana o maba, se̱le̱ be̱ mbaki ná we ná o be̱ ńai a mome Yehova a mapulano̱ ná o be̱.​—Minia 24:27.

15 Muto nu mapule̱ babe̱ angame̱n baise̱ na mo̱me̱ne̱ nga a mádongame̱n o bambe̱ m’bē̱ ma be̱ ńango a mboa to̱ ńango a bana. Bibe̱l e makwalea ońola mbadi iwo̱ mut’ede̱mo a bwam a mabongwano̱ mom’ao na bana. (Minia 31:10-31) We̱nge̱, jita la bome na bito, di mo̱nge̱le̱ nde buka te̱ nje munj’abu to̱ mom’abu eno̱ ná a wanea babo̱. Nde Yehova mo̱ a mapula ná jo̱nge̱le̱ nje biso̱ jeno̱ ná di wanea munj’asu to̱ mom’asu.

16, 17. Njika mambo wangame̱nno̱ jombwea yete̱na o mapula ba to̱ babe̱ e?

16 Obiana o maba to̱ babe̱, no̱ngo̱ ponda o dutea nje Yehova a kwalino̱ ońola mome to̱ muto o diba. Be̱ la mulopo ma ndabo a mbia di si mapula kwala ná mome angame̱n be̱ njo o bebolo to̱ o byala. Sango a mbia ńa bwam a membilane̱ nde Yesu, ńena nu lee̱le̱ bona bao ndolo na muyao ponda ye̱se̱. (Efeso 5:23) O mao mudi, muto angame̱n dutea ne̱ni eno̱ ná a sue̱le̱ bedomsedi ba mom’ao, a be̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ na mo̱. (Roma 7:2) Angame̱n wasa bia nga e ná a be̱ muńe̱nge̱ o sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a mome ńena nu titi ke̱nge̱nge̱. A mo̱nge̱le̱ te̱ ná a titi ná a we̱le̱ bola nika, ye mo̱ bwam ná a se̱le̱ ja mulamba.

17 Bato bena be o diba bangame̱n se̱le̱ jombwea bwam ba munj’abu to̱ mom’abu buka ba babo̱me̱ne̱. (Langa Filipi 2:4.) Paulo a tili ná: “Mō̱ ńańu te̱ a to̱nde munj’ao ka mo̱me̱ne̱; nde muto pe̱ a dube̱ mom’ao.” (Efeso 5:21-33) Bome na bito ba to̱ndi bia ná ba to̱ndo̱be̱ na ná ba mabolabe̱ pe̱ edube. Nde ná mambo male bwam oteten a ndabo a diba, mome a be̱n tobotobo ńo̱ng’a bia ná munj’ao a mabola mo̱ edube, muto pe̱ a be̱n tobotobo ńo̱ng’a bia ná mom’ao a to̱ndi mo̱.

18. Ońola nje mome na muto bangame̱nno̱ be̱ jangwa o ponda beno̱ o yengane̱le̱ e?

18 Pond’a yengane̱le̱ ońola diba ńangame̱n nde be̱ pond’a muńe̱nge̱, o bola ná mome na muto ba biane̱le̱ bwam. Ni ponda ńe pe̱ nde ńa je̱ne̱ mambo bwam na be̱ pe̱ mbale̱, ńai ba mabe̱no̱ mbaki ná ba mapula tombise̱ longe̱ labu le̱se̱ mwemba. O ni ponda, mome na muto ba mokwa o kwalisane̱ mō̱ na nune̱, ba wasa pe̱ bia nje ye nune̱ o mulema na mbale̱. Ná mulatako mabu mu mabengano̱ be̱ ngińa, ba mabe̱ne̱ pe̱ nde ńo̱ngi o be̱ mwemba ponda ye̱se̱ na tapane̱le̱. Nde bangame̱n bia jalea ni ńo̱ngi obiana ba mabane̱, ná ba si bola lambo di titi ko̱nji. Ndol’a mbale̱ e me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o jalea ńolo, nde ńeka pe̱ babo̱ o bola lambo lena di mańamse̱ mulatako mabu na Yehova nde na bete̱medi ba babo̱ babane̱ pe̱.​—1 Tesalonika 4:6.

O pond’a yengane̱le̱, mome na muto be ná bokwa o kwalisane̱ mō̱ na nune̱

NE̱NI BOLA NÁ DIBA LAM DI SI BO̱ E?

19, 20. Ne̱ni kriste̱n i me̱ne̱no̱ diba e?

19 Myango ma kalati jita na sinima mi mabo̱ nde na diba dinde̱ne̱, le pe̱ bonam. Nde o longe̱ la mbale̱, diba le nde bebotedi ba mambo. Yehova a ta nde a pula ná diba di je o bwindea.​—Bebotedi 2:24.

20 We̱nge̱, bato jita ba ne̱ne̱ nde diba ka lambo di si bam. Ba mapomane̱ bane̱, ba pomane̱ pe̱ bwa diba. Bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná mitakisan mi po̱i te̱, bangame̱n nde jabane̱ na bo̱le̱ diba labu. Nde o̱nge̱le̱ eyembilan a Bibe̱l ya musinga ma ngińa ma mbutan ilalo i pendabe̱ mwemba. Ni ńai a musinga e si matumea, to̱ ba duta nde mo̱ na ngińa. Di wasi te̱ jongwane̱ la Yehova, diba lasu di maja pond’a bwaba. Yesu mo̱ ná: “Di lena Loba a latino̱, moto a s’aba so̱ mo̱.”​—Mateo 19:6.

21. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ mome na muto ná ba to̱ndo̱ne̱ e?

21 Biso̱ be̱se̱ di be̱n bede̱mo ba bwam na ba bobe. Di mapomane̱ je̱ne̱ bobe ba bane̱, tobotobo ba munj’asu to̱ mom’asu. Nika e si mawana bonam. Nde jombwedi te̱ bede̱mo ba bwam ba munj’asu to̱ ba mom’asu, diba lasu di mabe̱ bonam. Mo̱ e te̱nge̱n ná je̱ne̱ mambo nika ońola moto nu titi ke̱nge̱nge̱ e? E! Yehova a bi ná di titi ke̱nge̱nge̱, nde a masoke̱ nde miso̱ o bede̱mo basu ba bwam. Esibe̱ na nika, dutea te̱! Mulo̱ngedi a kwali ná: “A Yehova, yete̱na wa o mane̱nge̱ myobe, a Sango, ke̱ nja e ná a te̱me̱ e?” (Myenge 130:3) Bome na bito be ná bembilane̱ Yehova ke̱ ba mombwea bede̱mo ba bwam ba munj’abu to̱ ba mom’abu, ba le̱le̱me̱ pe̱ o lakise̱.​—Langa Efeso 4:32.

22, 23. Njika eyembilan a bwam Abraham na Sara ba die̱le̱no̱ bato ba bane̱ e?

22 Na ponda, diba le ná di bata be̱ ngińa. Diba la Abraham na Sara di jai pond’a bwaba, di ta pe̱ bonam. Ponda Yehova a kwalane̱no̱ Abraham ná asumwe̱ ombo’abu o mundi ma Ur, Sara a ta a be̱ne̱ lambo ka 60 ma mbu. Dutea te̱ ne̱ni e tano̱ mo̱ ndutu o dia mbo’ao ńa bwam, wala ja o mino̱ko̱. Nde Sara a ta nde mom’ao diko̱m la bwam na mut’a bwam, a ta pe̱ a bola mo̱ edube yangame̱n. A sue̱le̱ so̱ bedomsedi ba mom’ao, nde ongwane̱ pe̱ ná be tongwe.​—Bebotedi 18:12; 1 Petro 3:6.

23 Diba la bwam di si mapula kwala ná mome na muto ba me̱nde̱ nde be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ o mambo me̱se̱. Buńa bō̱ Abraham a si tano̱ a be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ na Sara, Yehova a kwalane̱ mo̱ ná: “Senga doi la Sara.” Abraham a boli nika, nje e wan minam jita. (Bebotedi 21:9-13) Bińo̱ na munj’ango̱ to̱ mom’ango̱ lo si be̱n te̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ ponda iwo̱, o si bwa ndutu. To̱ lo titi nde jo̱nge̱le̱ diwo̱, nje ye mweńa ye nde ná lo benge leane̱le̱ ndolo n’edube.

Make God’s Word part of your marriage from the beginning

24. Nje e me̱nde̱ bole̱ ná diba lasu di sese Yehova e?

24 O mwemba ma kriste̱n, di be̱n lokoli la maba lena le bonam. O mapula te̱ ba to̱ babe̱, o si dimbea ná po̱so̱ la munj’ango̱ to̱ mom’ango̱ le nde bedomsedi bō̱ ba mweńa oteten a be̱se̱ o me̱nde̱no̱ no̱ngo̱. Be me̱nde̱ tukwa longe̱ lo̱ngo̱ le̱se̱, wasa so̱ bediedi ba Yehova. O me̱nde̱ po̱so̱ munj’ango̱ to̱ mom’ango̱ na dibie̱, o boṅsane̱ diba lo̱ngo̱ bwam, nde o longa pe̱ mulatako ma ngińa na ma ndolo mu mase̱se̱ Yehova.