1, 2. Ońola nje o be̱nno̱ ńo̱ng’a mudiedi ke̱ we o epolo o si bino̱ e? Njika mudiedi Yehova a bolino̱ biso̱ e?

WE O dangwa o eyaṅ ende̱ne̱. Je̱ne̱ne̱ lao di mabenga tukwa ná ngo̱ a ngińa e mamamano̱ mukoko o bepasi be̱se̱. We ná o pimbea ka loko. Ne̱ni o me̱nde̱no̱ bia o njik’epasi wangame̱nno̱ wala e? O be̱n ńo̱ng’a moto to̱ lambo o lee̱ wa ngea. Nika ńe ná e be̱ elongisan e malee̱ owe̱ni pongo ńeno̱, wei na ngengeti, duta la mundi, GPS (elongisan e  mabīse̱ wuma moto eno̱ ná te̱ite̱i), to̱ moto nu bi y’eyaṅ bwam. Ye mweńa o be̱ne̱ mudiedi, ebanja bia we̱ni o malano̱ le ná di sunga longe̱ lo̱ngo̱.

² Biso̱ be̱se̱ di malembe̱ mitakisan jita o longe̱, ńai ńena ponda iwo̱ ye nde biana di pimbedi nde. Nde Yehova a boli mō̱ ńasu te̱ doi la mulema o die̱le̱ biso̱. (Yakobo 1:17) Jombweye nje ye doi la mulema na ne̱ni di madangwano̱. Denge̱ di me̱nde̱ jokwa ne̱ni jokwe̱le̱ doi lasu la mulema, mweńa ma jombwea doi la mulema la bane̱, na ne̱ni doi la mulema di sangi leno̱ ná di tukwa longe̱ lasu o mbad’a bwam.

3. Doi la mulema le nde nje e?

³ Doi la mulema le nde jabea la betańsedi di wu na Yehova. Nika ńe nde dibie̱ le biso̱ oteten o jemba bwam na bobe. Eyal’a Grikia Bibe̱l e bolane̱no̱ ońola “doi la mulema” e mapula nde kwala ná “bia na wame̱ne̱.” Doi lasu la mulema di madangwa te̱ bwam, di mongwane̱ biso̱ o wasa bia njika moto jeno̱ na mbale̱. Le ná longwane̱ biso̱ o be̱ mbale̱ jombwea mo̱nge̱le̱ masu na besengedi basu ba teten. Le ná di die̱le̱ biso̱ o nje ye bwam na pandise̱ biso̱ etum na nje ye bobe. Le pe̱ ná di bola ná di be̱ muńe̱nge̱ ke̱ di no̱ngi bedomsedi ba bwam to̱ kaise̱ biso̱ ke̱ di no̱ngi ba bobe.​—Ombwa Maki ma su la kalati 5.

4, 5. (a) Nje e tombi ponda Adam na Eva ba bangino̱ sengane̱ doi labu la mulema e? (b) Njika byembilan ba Bibe̱l bō̱ be malee̱ ne̱ni doi la mulema di madangwano̱ e?

⁴ Mō̱ ńasu te̱ e ná a po̱so̱ nga a me̱nde̱ sengane̱  doi lao la mulema to̱ ke̱m. Adam na Eva ba po̱si o banga sengane̱ doi labu la mulema, na babo̱ ba bola bobe. Ombusa nika ba bo iso̱n, nde ponda e ta e mátomba. Ba si sengane̱ Loba. (Bebotedi 3:7, 8) To̱ná babo̱ babane̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ doi la mulema le ke̱nge̱nge̱, ba bia pe̱ ná ye bobe o kwe̱me̱ Loba, ba po̱si nde o banga sengane̱ doi labu la mulema.

⁵ O diwengisan, bato jita bena ba si ta ke̱nge̱nge̱ ba sengane̱ doi labu la mulema. Hiob a ta eyembilan a bwam. Kana a no̱ngino̱ bedomsedi ba bwam, a we̱li o kwala ná: “Mulema mam mu si masa mba ońola buńa bam to̱ bō̱.” (Hiob 27:6) Ponda Hiob a to̱pedino̱ jombwea “mulema” mao, a ta nde a kwalea doi lao la mulema, dibie̱ lao la jemba bwam na bobe. David mo̱, a si sengane̱ doi lao la mulema ponda iwo̱, na mo̱ a kwe̱me̱ Yehova. Ombusa ponda ombwe̱, e be̱ biana mulema “mu ta mumba mo̱.” (1 Samuel 24:5) Doi la mulema la David nde di ta di langwea mo̱ ná nje a bolino̱ ye bobe. Nika a sengane̱no̱ doi lao la mulema, a we̱li jokwa o samba milemlem ma mawuse̱.

6. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná doi la mulema le nde jabea di wu na Loba e?

⁶ To̱ bato bena ba si dube̱ Yehova ba yo̱ki jemba ná mambo mō̱ me bwam, mape̱pe̱ pe̱ bobe. Bibe̱l e makwala ná: “Mo̱nge̱le̱ mabu pe̱ ma makaisane̱ to̱ kaye̱ mō̱ na nune̱.” (Roma 2:14, 15) K’eyembilan, bato jita ba bi ná ye bobe o bwa moto to̱ o jiba. Nde ba si bi ná doi la mulema, dibie̱ la jemba bwam na bobe lena Yehova a we̱le̱no̱ babo̱ oteten nde di mabīse̱ babo̱ nika. Ba mabupe̱ pe̱ bete̱sedi ba  Loba, nika ná eyoto ya mbale̱ yena Yehova a bolino̱ o jongwane̱ biso̱ o po̱so̱ nje ye bwam o longe̱.

7. Ońola nje ponda iwo̱ doi lasu la mulema leno̱ ná di die̱le̱ biso̱ o nge’a bobe e?

⁷ Nde ponda iwo̱, doi lasu la mulema le ná di die̱le̱ biso̱ o nge’a bobe. K’eyembilan, mo̱nge̱le̱ masu na besengedi basu ba teten bena ba titi ke̱nge̱nge̱ be ná ba yue̱le̱ mo̱, na mo̱ di die̱le̱ biso̱ o nge’a bobe. Doi la mulema la bwam di titi lambo di mayabane̱no̱. (Bebotedi 39:1, 2, 7-12) Jangame̱n jokwe̱le̱ mo̱. Yehova a boli biso̱ mudī mao musangi na bete̱sedi ba Bibe̱l ná bongwane̱ biso̱. (Roma 9:1) Jombweye ne̱ni jeno̱ ná jokwe̱le̱ doi lasu la mulema.

8. (a) Ne̱ni bepuledi basu beno̱ ná be be̱ne̱ ngińa omo̱ń a doi lasu la mulema e? (b) Nje jangame̱nno̱ baise̱ na biso̱me̱ne̱ oboso ná di mano̱ngo̱ bedomsedi e?

⁸ Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná sengane̱ doi labu la mulema nika ńe nde bupe̱ ńo̱ng’abu ńa mulema. Ba mo̱nge̱le̱ ná be ná ba bola to̱ nje ba mapulano̱ yete̱na nika e si matakise̱ babo̱. Nde bepuledi basu be titi ke̱nge̱nge̱, be pe̱ ná be wo̱ndo̱ biso̱. Bepuledi basu be ná be be̱ne̱ ngińa omo̱ń a doi lasu la mulema. Bibe̱l e makwala ná: “Mulema ma moto mwe muyo̱mbo̱yo̱mbo̱ bwambi na bobe po̱ko̱po̱ko̱; nja e ná a biea mo̱ e?” (Yeremia 17:9) Je so̱ ná jo̱nge̱le̱ ná lambo le bwam ke̱ le nde bobe. K’eyembilan, obiana Paulo a matimba kriste̱n, a ta a takise̱ baboledi ba Loba na din jo̱nge̱le̱ ná nje a tano̱ a bola e te̱nge̱n. A ta o̱nge̱le̱ ná a be̱n doi la mulema la bwam. Nde a kwali ombusa ponda ná: “Nu nu makaise̱ mba e nde  Sango [Yehova, NW].” (1 Korinto 4:4; Bebolo 23:1; 2 Timoteo 1:3) Ponda Paulo okono̱ nje Yehova a mo̱nge̱le̱no̱ jombwea nje a tano̱ a bola, a so̱ṅtane̱ ná angame̱n tukwa. E me̱ne̱ne̱ so̱ ná bwē ná, oboso ná di mabola lambo, di se̱le̱ baise̱ na biso̱me̱ne̱ ‘Nje Yehova a mapulano̱ ná na bole e?’

9. Nje ye bo̱ngo̱ ba Loba e?

⁹ O to̱ndi te̱ moto, o si mapula lingise̱ mo̱. Kana di to̱ndino̱ Yehova, di si mapula bola to̱ lambo di malingise̱ mo̱. Bo̱ngo̱ basu ba lingise̱ Yehova bangame̱n be̱ ngińa jita. Eyembilan a Nehemia e malee̱ biso̱ nika. A bangi bolane̱ epol’ao ya go̱bina o be̱ m’bwaṅ. Ońola nje e? A teleye̱ ná nika e ta nde “ońola bo̱ngo̱ ba Loba.” (Nehemia 5:15) Nehemia a si puli bola to̱ lambo di wusa lingise̱ Yehova. Kapo̱ ka Nehemia, biso̱ pe̱ di mabwa bo̱ngo̱ o lingise̱ Yehova na bola lambo la bobe. Je ná jokwa nje e mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱ ke̱ di malanga Bibe̱l.​— Ombwa Maki ma su la kalati 6.

10, 11. Njika bete̱sedi ba Bibe̱l be ná bongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam jombwea belam e?

¹⁰ K’eyembilan, kriste̱n ńe wonja o po̱so̱ o ńo̱ belam to̱ ke̱m. Njika bete̱sedi be me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e? Bō̱ ben: Bibe̱l e si mabanga ná moto a ńo̱ belam. E malangwea biso̱ ná mao me nde jabea la Loba. (Myenge 104:14, 15) Nde, Yesu a langwedi bokwedi bao ná ba no̱nge jangame̱ye̱ na “so̱ki.” (Lukas 21:34) Paulo pe̱ a langwedi kriste̱n ná i pande etum na “mudesi na so̱ki.” (Roma 13:13) A kwali ná baso̱kedi “ba si me̱nde̱ sangwa Janea la Loba.”​—1 Korinto 6:9, 10.

 ¹¹ Kriste̱n ńe ná e baise̱ na mo̱me̱ne̱ ná: ‘Nate̱na o njika dikala belam beno̱ mba mweńa e? Ne eto̱m o ńo̱ belam o longe̱le̱ ńolo e? Na mańo̱ nde o be̱ne̱ ngiń’a mulema e? Ne ná na te̱se̱ dime̱ne̱ la belam na mańo̱no̱ na ombusa njika ponda e? * Mo̱ ne ná na longe̱le̱ ńolo na mako̱m yete̱na belam be titi e?’ Je ná di baise̱ Yehova ná ongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. (Langa Myenge 139:23, 24.) Na nika, di mokwe̱le̱ doi lasu la mulema o sengane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. Nde ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱, jangame̱n bola buka nika.

12, 13. Ońola nje doi lasu la mulema leno̱ ná di be̱ diwengisan na la bane̱ e? Ne̱ni no̱ngo̱ di diwengisan e?

¹² Doi la mulema la bato be̱se̱ di titi ńai po̱. Doi lo̱ngo̱ la mulema le ná lese̱le̱ wa ná o bole lambo lena nupe̱pe̱ a titino̱ ná a bola. K’eyembilan, we ná o po̱so̱ ńo̱ belam, nde moto nupe̱pe̱ mo̱ a banga. Ońola nje bato baba beno̱ ná ba be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ me diwengisan jombwea belam e?

¹³ Mo̱nge̱le̱ ma moto jombwea lambo me ná ma wa ponda iwo̱ na wuma a kokedino̱, ne̱ni mbia mao mu me̱ne̱no̱ di lambo, mambo mena e̱nno̱ o longe̱ lao, na mambo mape̱pe̱. Be te̱ o sebea bato belam, moto nu ta nu ńo̱ jita kwaṅ e ná a po̱so̱ ná a si mańo̱ ná bambam. (1 Kiṅe̱ 8:38, 39) Nje wangame̱nno̱  bola yete̱na o boli moto belam nde a banga e? Wangame̱n linga e? Wangame̱n ńakisane̱ mo̱ e? Wangame̱n baise̱ mo̱ ońola nje a mabangano̱ e? Ke̱m, ebanja o mabola doi lao la mulema edube.

14, 15. O mińa ma Paulo, njika bete̱medi be ta e? Njika malea ma bwam Paulo a bolino̱ e?

¹⁴ O mińa ma ńamuloloma Paulo, bete̱medi bō̱ be lee̱ ne̱ni doi la mulema la moto mō̱ leno̱ ná di be̱ diwengisan na la nupe̱pe̱. O don, ba ta bandise̱ ńama yena ba tano̱ ba mábolane̱ o jowe̱ la losango. (1 Korinto 10:25) Paulo a si ta o̱nge̱le̱ ná e ta bobe o janda to̱ da i ńama. Jo̱nge̱le̱ lao di ta nde ná mada me̱se̱ ma mawa nde na Yehova. Nde bonasango bō̱ bena ba ta bowe̱ losango kwaṅ ba si ta be̱ne̱ mambo nika. Ba ta bo̱nge̱le̱ ná e ta bobe o da i ńama. Mo̱, Paulo a dutedi nde ná: ‘Nika e si matakise̱ doi lam la mulema, ne wonja o da nje na mapulano̱’ e?

¹⁵ Paulo a si dutedi nika. Mo̱nge̱le̱ ma bonasango ao ma ta mo̱ mweńa o dikala lena a ta a le̱le̱me̱ o jese̱le̱ nje a tano̱ a be̱ne̱ wonja o bola. Paulo a kwali ná di s’angame̱n “bwane̱ biso̱me̱ne̱ muńe̱nge̱.” A bati pe̱ ná: “Ebanja to̱ Kristo pe̱ a si ta a bwane̱ mo̱me̱ne̱ muńe̱nge̱.” (Roma 15:1, 3) Kapo̱ ka Yesu, Paulo ombwedi bane̱ buka mo̱me̱ne̱.​—Langa 1 Korinto 8:13; 10:23, 24, 31-33.

16. Ońola nje di s’angame̱nno̱ kaise̱ munasango asu ońola lambo doi lao la mulema di mabolano̱ mo̱ wonja o bola e?

¹⁶ Ye pe̱ te̱ ná doi la mulema la moto di mabola mo̱ wonja o bola lambo lena biso̱ di me̱ne̱no̱ bobe e? Di no̱nge jangame̱ye̱ jita ná di si kaise̱ mo̱ to̱  kwala ponda ye̱se̱ ná biso̱ nde di te̱nge̱n. (Langa Roma 14:10.) Yehova a boli nde biso̱ doi la mulema o kaise̱ biso̱me̱ne̱, seto̱ o kaise̱ bane̱. (Mateo 7:1) Di si mapula tomtom ná je̱ne̱ lasu la mambo di wane diwanje̱ oteten a mwemba. O diwengisan, di mawasa nde ne̱ni pulise̱ ndolo na jalatane̱.​—Roma 14:19.

17. Nje e po̱yedi doi la mulema la bato bō̱ e?

¹⁷ Ńamuloloma Paulo a tili ná: “Tingame̱ na . . . doi la mulema la bwam.” (1 Timoteo 1:19) Nde,  bato ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ te̱ banga bete̱sedi ba Yehova, doi labu la mulema di si mome̱le̱ pe̱ babo̱ ońola to̱ lambo. Paulo a kwali ná ni ńai a doi la mulema e “makabe̱ ndo . . . na muso̱ngo̱ ma wea.” (1 Timoteo 4:2) Mo̱ o mádisea bwambwam e? O kusi te̱ nika, eyobo ango̱ e meńa ńai o si masengano̱ pe̱ to̱ lambo o y’epolo. Moto a bengi te̱ bola nje ye bobe, doi lao la mulema le ná di “makabe̱ ndo,” nde na ponda, di si dangwe pe̱ bwam.

18, 19. (a) Nje teten ni makaise̱ biso̱ to̱ iso̱n ba malee̱no̱ biso̱ e? (b) Nje jeno̱ ná di bola yete̱na di mabwa ndutu ońola myobe mi tombi e?

¹⁸ Teten e makaise̱ te̱ biso̱, ke̱ doi lasu la mulema nde le o lee̱ biso̱ ná di boli lambo la bobe. Nika ńe  ná ńongwane̱ biso̱ o jemba nje di bolino̱ na jese̱le̱ pe̱ mo̱. Di mapula jokwa na mawuse̱ masu ná di si timba pe̱ oten. K’eyembilan, ponda Kiṅe̱ David a bolino̱ bobe, doi lao la mulema di nime̱le̱ mo̱ o jate̱le̱. Ombwe̱ nje a bolino̱ na mo̱ a no̱ngo̱ bedomsedi o sengane̱ Yehova botea na ni ponda. Ońola nje a kusino̱, David a timbi o kwala ońola Yehova ná: “We bwam, o le̱le̱m o lakise̱.”​—Myenge 51:3-21; 86:5; ombwa Maki ma su la kalati 7.

¹⁹ Nde etum a ponda ombusa moto jate̱le̱, e ná te̱ nde a benga bwa ndutu. Ye ná e be̱ mo̱ sese o jo̱nge̱le̱ ná a titi pe̱ mweńa. O masenga te̱ nika ponda iwo̱, o si dimbea ná o titi ná o tukwa nje e tombi. To̱ e be̱ nde ná o ni ponda o ta o bia to̱ ke̱m nje e ta bwam to̱ bobe, Yehova a lakise̱ wa ná bambam,  myobe mo̱ngo̱ pe̱ mi dimsabe̱. O sangi oboso ba Yehova, o bi pe̱ ná o nibola nde nje ye bwam. To̱ mulema mu kwese̱ nde wa muka, Bibe̱l e makwala ná: “Loba a kolo buka mulema masu.” (Langa 1 Yohane 3:19, 20.) Nika e mapula nde kwala ná to̱ teten e kaise̱ nde biso̱ ne̱ni, to̱ di bwa nde iso̱n ne̱ni, ndol’a Yehova na nded’ao ba buki ma me̱se̱. We ná o be̱ mbaki ná Yehova a lakise̱ wa. Moto emedi te̱ nded’a Yehova, doi lao la mulema di mabe̱ musango, a mabe̱ pe̱ muńe̱nge̱ o bolea Loba.​—1 Korinto 6:11; Bonahebe̱r 10:22.

20, 21. (a) Nin kalati e tilabe̱ nde o jongwane̱ wa o bola nje e? (b) Njika wonja Yehova a bolino̱ biso̱ e? Ne̱ni jangame̱nno̱ bolane̱ mo̱ e?

²⁰ Nin kalati e tilabe̱ nde o jongwane̱ wa o jokwe̱le̱ doi lo̱ngo̱ la mulema ná di we̱le̱ jome̱le̱ na tata wa o nin pond’a bobe. E me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ wa o we̱le̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo o ńai na ńai a bete̱medi ba longe̱. Ye mbale̱ ná nin kalati e si manande̱le̱ nje bola o bete̱medi te̱. Je nde owas’a “mbend’a Kristo,” ńena ni se̱medi nde o bete̱sedi ba Loba. (Galatia 6:2) Mbenda ni bolabe̱ ná bwē e titi te̱, di si mano̱ngo̱ nika ka ekuduman o bola nje ye bobe. (2 Korinto 4:1, 2; Bonahebe̱r 4:13; 1 Petro 2:16) Nde, di mabolane̱ wonj’asu o lee̱le̱ ndol’asu na Yehova.

²¹ Di madutea te̱ o bete̱sedi ba Bibe̱l, di we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo, di mokwa nde bolane̱ “dibie̱” na dutea pe̱ kana Yehova. (Bonahebe̱r 5:14) Di mabe̱ne̱ so̱ doi la mulema lokwabe̱le̱, lena di madie̱le̱ biso̱ o longe̱ na jongwane̱ pe̱ biso̱ o tingame̱ na ndol’a Loba.