1, 2. Nje jangame̱nno̱ so̱ṅtane̱ ońola Satan na midī ma bobe e?

LONGE̱ o was’a peńa di me̱nde̱ be̱ betańsedi. Oten, di me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱ lena Loba a tano̱ a pula ná di be̱ne̱. Nde we̱nge̱, je nde o wase ńena Satan na midī mao ma bobe ba madie̱le̱no̱. (2 Korinto 4:4) To̱ná di titino̱ ná je̱ne̱ babo̱, be longe̱ na mbale̱, be pe̱ ngińa jita.

² O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ne̱ni jeno̱ ná di ja be̱be̱ na Yehova, na ne̱ni tata biso̱me̱ne̱ na Satan. Yehova a kakane̱ ná a mongwane̱ biso̱. Nde jangame̱n so̱ṅtane̱ myano Satan na midī ma bobe ba mabolane̱no̱ o wo̱ndo̱ na o janane̱ biso̱.

3. Nje Satan a mapulano̱ bolane̱ biso̱ e?

³ Satan a kai ná bato ba benama ba mowe̱ nde Yehova ońola muse̱ṅ, na ná mambo ma timbi te̱ be̱ bobe di si me̱nde̱ pe̱ jowe̱ Mo̱. (Langa Hiob 2:4, 5.) Satan na midī ma bobe be̱n te̱ ná moto e o pula jokwa bia Yehova, ba mawasa jeka mo̱. Ba malonda na malinga ke̱ moto a bake̱ Yehova longe̱ lao, a dubisabe̱ pe̱. Bibe̱l e malee̱ ná Satan e nde ka “ngila ni madome̱, o pulise̱ nja a mamińano̱.” (1 Petro 5:8)  Satan a mapula ńamse̱ mulatako masu na Yehova.​—Myenge 7:2, 3; 2 Timoteo 3:12.

4, 5. (a) Nje Satan a titino̱ ná a bola e? (b) “Eka Satan,” nje nika e mapulano̱ kwala e?

⁴ Nde di s’angame̱n bwa Satan na midī mao ma bobe bo̱ngo̱. Yehova a te̱se̱ myoyo o nje beno̱ ná ba bolane̱ biso̱. Yehova a kakane̱ ná “dimuti dinde̱ne̱” la kriste̱n a mbale̱ di me̱nde̱ kata “ndenge̱ ninde̱ne̱.” (Bebīsedi 7:9, 14) Diabolo a titi ná a bola to̱ lambo o jeka nika, ebanja Yehova a matata tumba Lao.

 ⁵ Di jai te̱ be̱be̱ na Yehova, Satan a titi ná a ńamse̱ mulatako masu na Mo̱. Eyal’a Loba e mabola biso̱ mbaki ná: “Yehova a mabe̱ na bińo̱, yete̱na bińo̱ pe̱ le na mo̱.” (2 Myango 15:2; langa 1 Korinto 10:13.) Jita la bome na bito ba jemea ba pond’a kwaṅ, kana Abel, Heno̱k, Noa, Sara, na Mose, ba te̱nge̱ne̱ Diabolo ońolana ba jai be̱be̱ na Yehova. (Bonahebe̱r 11:4-40) Biso̱ pe̱ je ná di bola mulemlem. Eyal’a Loba e makakane̱ ná: “Eka Satan, nde a mańa bińo̱ mīla.”​—Yakobo 4:7.

6. Ne̱ni Satan a manane̱no̱ biso̱ e?

⁶ To̱ná Satan a bino̱ ná Yehova a te̱se̱ myoyo o nje eno̱ ná a bolane̱ biso̱, a mawasa te̱ nde bo̱bise̱ mulatako masu na Loba. We̱nge̱, Diabolo a manane̱ biso̱ o mbadi jita, a mabolane̱ pe̱ myano eno̱ o bolane̱ yā we̱nge̱ lokoli la mbu. Ka njika mo̱ e?

7. Ońola nje Satan a manane̱no̱ baboledi ba Yehova e?

⁷ Ńamuloloma Yohane a tili ná: “Wase ńe̱se̱ ńe owas’a ngiń’a [“ńabobe,” NW].” (1 Yohane 5:19) Satan nde a madie̱le̱ nin was’a bobe, a mapula pe̱ die̱le̱ baboledi ba Yehova (Mika 4:1; Yohane 15:19; Bebīsedi 12:12, 17) Diabolo a bi ná a si diane̱ pe̱ ponda ndongo, a mabolane̱ so̱ mińakisan minde̱ne̱ o jeka mō̱ ńasu te̱ o be̱ Loba jemea. Ponda iwo̱ Satan a mate̱nge̱ne̱ nde biso̱ boso na boso, o yine̱ ponda pe̱ a mabolane̱ nde misomba.

8. Nje kriste̱n te̱ ńangame̱nno̱ so̱ṅtane̱ e?

⁸ Di malanga o Efeso 6:12 ná: “Di si be̱n o janane̱ eyobo na maya, nde . . . midī ma bobe me o mo̱ń.” Kriste̱n te̱ e be̱n ewe̱nji te̱nge̱ne̱ Diabolo na midī ma  bobe. Jangame̱n so̱ṅtane̱ ná ba be̱se̱ bena ba bake̱ Yehova babo̱me̱ne̱ be o y’ewe̱nji. O leta lena ńamuloloma Paulo a tiledino̱ mwemba ma Efeso, ome̱le̱ kriste̱n ngedi ilalo ná i ‘te̱me̱.’​—Efeso 6:11, 13, 14.

9. Nje Satan na midī ma bobe ba mawasano̱ o bolane̱ biso̱ e?

⁹ Satan na midī ma bobe ba makeka wo̱ndo̱ biso̱ o mbadi jita. Seto̱ ońolana di lembe̱ mbadi po̱ nde Satan a titino̱ ná a buka biso̱ o mbadi nipe̱pe̱. Diabolo a mawasa bia bo̱bo̱ lasu, ná a we̱le̱ po̱so̱ malambi ma makwese̱ biso̱. Nde di s’angame̱n ko̱ ebanja Bibe̱l e malee̱ biso̱ njika malambi Diabolo a mabolane̱no̱. (2 Korinto 2:11; ombwa Maki ma su la kalati 31.) Lambi lao diwo̱ le nde jowe̱ la midī ma bobe.

10. (a) Jowe̱ la midī ma bobe le nde nje e? (b) Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ jowe̱ la midī ma bobe e?

¹⁰ Jowe̱ la midī ma bobe le nde be̱ mulatako na midī ma bobe, tongwea na mambo ka to̱po̱ la bedinge̱, ewusu, lemba, to̱ keka kwalisane̱ bawedi. Bibe̱l e malangwea biso̱ ná jowe̱ la midī ma bobe le “ńakaka” na ná di titi ná jowe̱ midī ma bobe na Yehova o mulemlem ma ponda. (Ndimbisedi 18:10-12; Bebīsedi 21:8) Kriste̱n yangame̱n banga mbad’a jowe̱ la midī ma bobe ye̱se̱ ná bambam.​—Roma 12:9.

11. Owe̱ni wasa la bia mambo ma ndimsi leno̱ ná di die̱le̱ biso̱ e?

¹¹ Satan a bi ná mambo ma ndimsi ma malo̱ndo̱ te̱ biso̱, e ná a duta biso̱ na bo̱bise̱ la ńolo o jowe̱ la midī ma bobe. Mbadi ye̱se̱ ya jowe̱ la midī ma bobe i mańamse̱ mulatako masu na Yehova.

12. Ne̱ni Satan a mawasano̱ pungwa mo̱nge̱le̱ masu e?

¹² Satan a mawasa pungwa mo̱nge̱le̱ ma bato. A mawe̱le̱ babo̱ penda oteten son na son, natē̱ ba kumwa bele̱ “bobe ná bwam, bwam pe̱ ná bobe.” (Yesaya 5:20) Diabolo a masue̱le̱ ná malea ma Bibe̱l ma si be̱n ebolo na ná di mabe̱ bonam yete̱na di bangi bupe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l.

13. Ne̱ni Satan a wasino̱ we̱le̱ bato penda oteten e?

¹³ We̱le̱ la bato penda oteten nde le mwano mō̱ ma Satan mu matongwe̱ jita. Yā pond’a bwaba a mabolane̱no̱ mu mwano. O mōnda ma Ede̱n, a wasi we̱le̱ Eva penda oteten ponda a baise̱no̱ mo̱ ná: “Obwa, Loba a kwali na mbale̱ ná: Lo si da ńai a myele ye̱se̱ ye o mōnda e?” (Bebotedi 3:1) O mińa ma Hiob pe̱, a baise̱ Yehova oboso ba ange̱l ná: “O dube̱ ná Hiob a mabwa nde Loba bo̱ngo̱ tete e?” (Hiob 1:9) Ombusa dubise̱ la Yesu, Satan a kekise̱ mo̱ na kwala ná: “Yete̱na we nde Mun’a Loba, kwalane̱ man madale ná ma timbe bewolo.”​—Mateo 4:3.

14. Ne̱ni Satan a mabolano̱ ná bato ba baise̱ na babo̱me̱ne̱ nga jowe̱ la midī ma bobe le bobe e?

¹⁴ We̱nge̱, Diabolo a malane̱ ebol’ao oboso. A mabola ná pat’a jowe̱ la midī ma bobe iwo̱ ye̱ne̱ne̱ ka lambo di titi bobe o tute̱le̱ bato o baise̱ na babo̱me̱ne̱ nga jowe̱ la midī ma bobe le bobe na mbale̱. Na kriste̱n iwo̱ i kwedi o di lambi. (2 Korinto 11:3) Ne̱ni so̱ jeno̱ ná di tata biso̱me̱ne̱ e? Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbaki ná misomba ma Satan mi titi o  wo̱ndo̱ biso̱ e? Jombweye mbadi iba eno̱ ná a damea biso̱: longe̱le̱ la ńolo na wasa la ja la bwam.

15. Ne̱ni jeno̱ ná di so̱lo̱ o jowe̱ la midī ma bobe tongwea na longe̱le̱ la ńolo e?

¹⁵ Biso̱ bato ba benama, di be̱n ńo̱ng’a longe̱le̱ ńolo. We̱nge̱, jita la sinima, video, maloko ma o̱rdinate̱r na o television, na milomba ma internet di malee̱ nde midī ma bobe, ngambi na mambo mot’a benama a titino̱ ná a bola. Bato jita ba me̱ne̱ nde ma mambo ka loko, ba si bi njika mbeu a ńolo ńe ke̱ bese̱le̱ ná midī ma bobe mi so̱le o longe̱ labu. Moto e pe̱ ná a so̱lo̱ o jowe̱ la midī ma bobe na mambo ka langa la ngengeti, langa la mitila ma tanga la dia, bolane̱ la mbambá na je̱ne̱ l’ekoṅ. Diabolo a mawuta mbeu a ńolo ńe oten na mo̱ a wasa bola ná ma mambo me̱ne̱ne̱ biana ma wutam, ma mubisane̱ ma malonge̱le̱ pe̱ moto. Moto e pe̱ ná o̱nge̱le̱ ná jombwa mambo me mulatako na jowe̱ la midī ma bobe to̱ ndimsi di titi bobe, yete̱na a si mabolea midī ma bobe na mbale̱. Ońola nje di jo̱nge̱le̱ leno̱ bobe e?​—1 Korinto 10:12.

16. Ońola nje jangame̱nno̱ banga longe̱le̱ la ńolo di malee̱ ndimsi e?

¹⁶ Satan na midī ma bobe ba titi ná ba langa mo̱nge̱le̱ masu. Nde bombo te̱ nje di mapo̱so̱no̱ ońol’asu na ońola mbia masu, k’eyembilan mambo ma malonge̱le̱ biso̱, be ná ba bia nje ye ńo̱ng’asu na nje di mo̱nge̱le̱no̱. Di po̱si te̱ sinima, musiki, to̱ kalati i mato̱peye̱ bakane̱ bawedi, bolane̱ la mbambá, be̱ne̱be̱ na mudī ma bobe, bato b’ewusu, bańo̱  maya to̱ ninka mambo, Satan na midī ma bobe ba maso̱ṅtane̱ ná di mapula bia babo̱. Be ná so̱ ba wasa so̱lise̱ biso̱ bwambwam oteten a jowe̱ la midī ma bobe.​—Langa Galatia 6:7.

17. Ne̱ni Satan eno̱ ná a bolane̱ ńo̱ng’asu ńa be̱ne̱ ja la bwam e?

¹⁷ O sumo te̱ ńo̱ng’asu ńa longe̱le̱ ńolo, Satan e pe̱ ná a bolane̱ ńo̱ng’asu ńa be̱ne̱ ja la bwam. We̱nge̱, jita la bato di si be̱n ja la bwam. Ye ná e be̱ ná moto a máyenga o mado̱kita jita esibe̱ kusa ja la bwam. (Marko 5:25, 26) E ná a po̱ o dikala lena eno̱ be̱be̱ o wala je̱ne̱ bato ba myanga to̱ kasa myanga to̱ beboledi be mulatako na midī ma bobe. Nde biso̱  kriste̱n, di s’angame̱n no̱ngo̱ bwanga to̱ bō̱ bwena bwe mulatako na midī ma bobe.​—Levitiko 19:31.

18. Njika myanga kriste̱n yangame̱nno̱ banga e?

¹⁸ O Israel ńa kwaṅ, bato bō̱ ba ta bala omboa bato ba myanga. Yehova a kwalane̱ babo̱ ná: “To̱ lase̱ nde mā mańu, na mawuta nde bińo̱ boso bam; to̱ litise̱ nde beso̱so̱medi ne̱ni, na si masengane̱ bińo̱.” (Yesaya 1:15) Dutea te̱! Yehova a si wusa to̱ mo̱me̱ne̱ senga mika mabu! Di si mapula bola to̱ lambo lena le ná di ńamse̱ mulatako masu na Yehova na jeka ná ongwane̱ biso̱, tobotobo ke̱ di maboa. (Myenge 41:4) Jangame̱n so̱ wasa bia nga bwanga di mapulano̱ no̱ngo̱ bo titi mulatako na midī ma bobe to̱ na ndimsi. (Mateo 6:13) Yete̱na di mo̱nge̱le̱ ná bwe mulatako na midī ma bobe, jangame̱n banga mo̱!​—Ombwa Maki ma su la kalati 32.

19. Nje e mabole̱ ná bato jita ba bwe Diabolo bo̱ngo̱ e?

¹⁹ Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ te̱ ná Diabolo na midī ma bobe ba titi bewekedi ba mbale̱, bane̱ mo̱ ba bi ná be longe̱ na mbale̱ ońola mambo ma po̱yedi babo̱. Bato jita ba mabwa midī ma bobe bo̱ngo̱, be pe̱ nde bakom ba beboledi ba dubadubane̱. Bape̱pe̱ ba malańse̱ bo̱ngo̱ ba midī ma bobe na langwa mambo ma bobe mi bolane̱no̱ bato. O jita la ngedi, mi myango mi mubise̱ bato, mi bola babo̱ ńo̱ng’a langwea mo̱ bato bape̱pe̱. Mi yo̱ki pe̱ bola ná bato ba bwe Diabolo bo̱ngo̱.

20. Ne̱ni jeno̱ ná di lańse̱ mpoṅ ma Satan e?

²⁰ O si dimbea ná Satan a mapula ná bato ba bwe mo̱ bo̱ngo̱. (2 Tesalonika 2:9, 10) E nde mot’a mpoṅ  ńena nu bi yue̱le̱ mo̱nge̱le̱ ma bato bena jowe̱ la midī ma bobe di malo̱ndo̱no̱; e pe̱ ná a bola ná ba dube̱ mambo mena ma titi ye̱ke̱i te̱ mbale̱. Ba bato be ná ba langwa myango ma mambo ba mo̱nge̱le̱no̱ ná be̱n to̱ ná ba sengi. Ná bato ba mabengano̱ langwa i ńai a myango, nika nde ba mabatano̱ o kolise̱ mo̱. Di si mapula jongwane̱ Satan o lańse̱ bo̱ngo̱ na langwa la i ńai a myango.​—Yohane 8:44; 2 Timoteo 2:16.

21. O mulopo ma langwa myango ma midī ma bobe, nje jeno̱ ná di kwalea e?

²¹ Yete̱na midī ma bobe mi ta mi bolane̱ muboled’a Yehova mō̱ lambo, a s’angame̱n langwea bape̱pe̱ mi myango o longe̱le̱ babo̱. Baboledi ba Yehova ba s’angame̱n bwa bo̱ngo̱ ońola nje Diabolo na midī mao ma bobe beno̱ ná ba bolane̱ babo̱. Bangame̱n nde jombwa Yesu nikame̱ne̱ pe̱ na ngińa ńena Yehova a bolino̱ mo̱. (Bonahebe̱r 12:2) Yesu a si ta a longe̱le̱ bokwedi bao na myango ma midī ma bobe. A ta nde a te̱se̱ mo̱nge̱le̱ mao o mwe̱ndi ma Janea na o “bebolo bende̱ne̱ ba Loba.”​—Bebolo 2:11; Lukas 8:1; Roma 1:11, 12.

22. Njika bedomsedi o no̱ngino̱ e?

²² Di si dimbea ná mpuli ma Satan mwe nde ná a ńamse̱ mulatako masu na Yehova. A me̱nde̱ pe̱ pula bola me̱se̱ ná a tongwe̱le̱. Nde di bi myano mao, di no̱ngi pe̱ bedomsedi o te̱nge̱ne̱ pat’a jowe̱ la midī ma bobe ye̱se̱. Di si me̱nde̱ “tindea Satan epolo” o bo̱bise̱ bedomsedi basu. (Langa Efeso 4:27.) E, jeki te̱ Diabolo, di si mako̱ o malambi mao, di matatabe̱ pe̱ na Yehova.​—Efeso 6:11.